Novice

Benedikt XVI. imenoval 22 novih kardinalov

VATIKAN (sobota, 18. februar 2012, RV) – »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. začel govor med današnjim rednim javnim konzistorijem, ko je imenoval 22 novih kardinalov. Konzistorij je potekal v vatikanski baziliki. Omenjene besede je izrekel Jezus, ko je postavil Petra za trden temelj Cerkve. Odločilni dejavnik pri tem je bila njegova izpoved vere, zato Peter postane poseben element pri gradnji, čeprav je tisti, ki Cerkev gradi, Kristus sam. »Besede, ki jih je Jezus namenil Petru, dobro poudarijo cerkveni značaj današnjega dogodka.« Ko je novim kardinalom dodeljen naslov ene izmed rimskih cerkva, so s tem v polnosti vključeni v sodelovanje s Petrovim naslednikom pri vodenju vesoljne Cerkve. Tako se ne povežejo na novo in tesneje le s svetim očetom, temveč tudi s skupnostjo vernikov po vsem svetu. Pri njihovem posebnem poslanstvu pa jim bo za zgled in v pomoč pričevanje vere z življenjem in smrtjo prvega med apostoli, sv. Petra, ki se je v celoti daroval iz ljubezni do Kristusa.

»Novim kardinalom je zaupano poslanstvo ljubezni: ljubezni do Boga, ljubezni do njegove Cerkve, ljubezni do bratov, s popolno in brezpogojno predanostjo.« Na to poslanstvo opominjajo tudi značilna rdeča barva in besede med izročitvijo kardinalskega bireta, ki pravijo, naj ostanejo trdni, četudi bi morala biti prelita njihova kri. Novi kardinali, je nadaljeval papež, naj služijo Cerkvi »z ljubeznijo in veljavnostjo, z jasnostjo in modrostjo učiteljev, z močjo in trdnostjo pastirjev, z zvestobo in pogumom mučencev«.

Na začetku konzistorija je bil prebran odlomek iz Markovega evangelija (Mr 10,32-45). V njem Jezus začne učencem govoriti, kaj se bo zgodilo z njim v Jeruzalemu, Jakob in Janez pa ga prosita, da bi sedela v njegovi slavi, eden na njegovi desnici in drugi na levici. Benedikt XVI. je dejal, da se Jezus v tem odlomku predstavi kot služabnik in kot tisti, ki ga je potrebno posnemati. Jakob in Janez s svojo prošnjo pokažeta, da nista razumela logike življenja, o kateri pričuje Jezus. Njegov odgovor je jasen. Kelih, ki ga je potrebno piti, je trpljenje.

»Služenje Bogu in bratom, podaritev samega sebe: to je logika, ki jo v vsakdanjem življenju narekuje in uresničuje prava vera, in ne nasprotno tuzemski slog oblasti in slave.« Toda zapustiti logiko oblasti in slave ter vstopiti v logiko evangelija ni enostavno. To je razvidno tudi v evangeljskem dogodku, ko se preostalih deset učencev začne jeziti na Jakoba in Janeza. Toda takrat jih Jezus pokliče k sebi. Sveti oče je dejal, da je kot da bi jih želel stisniti k sebi in oblikovati eno samo telo, neločljivo od Njega. Zatem jim pokaže pravo pot za dosego resnične slave, Božje slave. »Obvladovanje in služenje, sebičnost in nesebičnost, posedovanje in podarjanje, dobičkaželjnost in zastonjskost: te globoko nasprotujoče si logike se spopadajo med seboj v vsakem času in na vsakem kraju. A nobenega dvoma ni, katero pot je izbral Jezus.« Poleg tega je ni le nakazal z besedami, ampak jo je živel z lastnim telesom.

»Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« Te besede predstavljajo povabilo in opomin novim kardinalom. Kristusova celostna podaritev samega sebe na križu, jih je spodbudil papež Benedikt XVI., naj bo zanje »izvor, spodbuda in moč za vero, ki deluje z ljubeznijo«. Njihovo poslanstvo naj vedno odgovarja Kristusovi logiki. Nazadnje je sveti oče nagovoril še vse zbrane vernike in jim nove kardinale priporočil v molitev: »Da bi se v njih živo zrcalil naš edini Pastir in Učitelj, Gospod Jezus, izvir vsake modrosti, ki vsem kaže pot.« V molitev pa je papež Benedikt XVI. priporočil tudi sebe: »Da bi Božjemu ljudstvu vedno nudil pričevanje zanesljivega nauka in da bi krmilo svete Cerkve vodil s prizanesljivo odločnostjo.«

Po papeževem nagovoru se je konzistorij nadaljeval z imenovanjem dvaindvajsetih novih kardinalov. Ti so nato izpovedali svojo vero in obljubili zvestobo ter pokorščino svetemu očetu. Potem je vsak posamezno pokleknil pred njim, papež pa mu je ob tem izročil pokrivalo in kardinalski biret ter prstan. Na le-tem sta upodobljena sv. Peter in Pavel ter sredi med njima zvezda, ki spominja na Marijo. Ko ga bodo nosili, naj se vsak dan spominjajo apostolov, ki sta pričevala za Kristusa vse do mučeniške smrti, jim je dejal papež. Zatem je vsakemu dodelil še eno izmed rimskih cerkva ali diakonij in mu izročil bulo o imenovanju.

Audio:

Imena novih kardinalov:
1. Msgr. FERNANDO FILONI, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov (Italija);
2. Msgr. MANUEL MONTEIRO DE CASTRO, veliki penitenciarij (Portugalska);
3. Msgr. SANTOS ABRIL Y CASTELLÓ, nadžupnik papeške bazilike Svete Marije Velike (Španija);
4. Msgr. ANTONIO MARIA VEGLIÒ, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih (Italija);
5. Msgr. GIUSEPPE BERTELLO, predsednik Papeške komisije za državo, mesto Vatikan in predsednik vatikanskega governatorata (Italija);
6. Msgr. FRANCESCO COCCOPALMERIO, predsednik Papeškega sveta za zakonodajna besedila (Italija);
7. Msgr. JOÃO BRAZ DE AVIZ, prefekt vatikanske Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (Brazilija);
8. Msgr. EDWIN FREDERIK O'BRIEN, prvi veliki mojster viteškega reda božjega groba v Jeruzalemu (ZDA);
9. Msgr. DOMENICO CALCAGNO, predsednik Uprave premoženja apostolskega sedeža (Italija);
10. Msgr. GIUSEPPE VERSALDI, predsednik Prefekture za ekonomske zadeve pri Svetem sedežu (Italija);
11. Njegova blaženost GEORGE ALENCHERRY, veliki nadškof Ernakulam-Angamalya sirsko-malabarskega obreda (Indija);
12. Msgr. THOMAS CHRISTOPHER COLLINS, torontski nadškof (Kanada);
13. Msgr. DOMINIK DUKA, praški nadškof (Češka);
14. Msgr. WILLEM JACOBUS EIJK, ultrechtski nadškof (Nizozemska);
15. Msgr. GIUSEPPE BETORI, firenški nadškof (Italija);
16. Msgr. TIMOTHY MICHAEL DOLAN, newyorški nadškof (ZDA);
17. Msgr. RAINER MARIA WOELKI, berlinski nadškof (Nemčija);
18. Msgr. JOHN TONG HON, hongkonški nadškof (Kitajska).

Nevolivci:
1. Njegova blaženost LUCIAN MUREŞAN, veliki nadškof Făgăraşa in Albe Iulie (Romunija);
2. Msgr. JULIEN RIES, duhovnik namurske škofije ter profesor zgodovine religij na Katoliški univerzi v Louvainu (Belgija);
3. P. PROSPER GRECH, O.S.A., upokojeni profesor različnih rimskih univerz ter svetovalec pri Kongregaciji za verski nauk (Malta);
4. P. KARL BECKER, D.J. upokojeni profesor na Papeški univerzi Gregoriani ter dolgoletni svetovalec pri Kongregaciji za verski nauk (Nemčija).

Benedikt XVI. je v svojem pontifikatu dosedaj na skupaj štirih konzistorijih imenoval 62 kardinalov. Kardinalski zbor trenutno šteje 213 članov. Med njimi je 125 kardinalov volivcev in 88 kardinalov, ki v primeru konklava ne morejo voliti novega papeža. Prihajajo iz 71 držav. 119 jih je iz Evrope, 21 iz Severne Amerike, 32 iz Latinske Amerike, 17 iz Afrike, 20 iz Azije in 4 iz Oceanije.

VIR RADIO VATIKAN