Novice

Prvi salzburški škof je bil sveti Rupert, današnji godovnjak, ki je okoli leta 690 na ruševinah rimskega mesta Juvavum, središča province Norik, ustanovil samostan sv. Petra, ki je bil hkrati škofova rezidenca. Rupert je bil frankovskega grofovskega rodu, bil pa je navdušen zagovornik verske vzgoje, ki jo je na evropski celini organiziral irski menih sv. Kolumban mlajši.

\r\nV nadaljevanju objavljamo spored prazničnih bogoslužij slovenskih škofov ob letošnjih velikonočnih praznikih.\r\nSeznam se še dopolnjuje.\r\nŠkofija Celje\r\nCeljski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž bo obhajal praznična bogoslužja po naslednjem sporedu:\r\nSveta maša cvetne nedelje, nedelja, 24. marec 2024, ob 10.00 v župnijski cerkvi na Frankolovem;\r\nV četrtek, 28. marec 2024,

Larisa je bilo ime legendarne mučenke iz 4. stoletja na Krimu, ki so jo skupaj z drugimi živo zažgali, ko je bila pri božji službi (v koledarju 26. marca).

\r\nKako se lahko v zadnjih dneh posta čim bolje pripravimo na obhajanje največjega krščanskega praznika, velike noči Gospodovega vstajenja?\r\nOdgovor na to vprašanje je seveda v veliki meri odvisen od vsakega posameznika. Če vam primanjkuje idej, si oglejte nekaj predlogov znane ameriške redovnice »matere Angelike«, ustanoviteljice medijske mreže EWTN, ki je umrla leta 2016 v starosti

Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.

Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.

Alfonz Turibij si je po študiju v Salamanki in Oviedu pridobil licenciat iz prava in začel svojo »kariero« kot resen, preudaren in pobožen laik. Kako sposoben je bil, priča dejstvo, da je bil po komaj dveh letih imenovan za predsednika inkvizicijskega sveta v Granadi, ter to, da ga je spoštoval in cenil celo kralj Filip II. Španski. Ta ga je tudi prosil, da naj gre za nadškofa v Limo, tedaj politično in duhovno središče Južne Amerike.

\r\nNa praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. V letu 2024 bomo obhajali ta praznik 23. marca. 25. marec letos namreč pade v veliki teden, ko obhajanje slovesnih praznikov ni več primerno, saj se po cvetni nedelji (letos 24. marca) osredotočamo na premišljevanje Jezusovega trpljenja.\r\nMesto

\r\nSlovenska karitas je bila vesela današnjega obiska soproge predsednika Republike Poljske, gospe Agate Kornhauser-Duda, ki je obiskala Materinski dom Zavoda Pelikan – Karitas v Ljubljani.\r\nZavod Pelikan – Karitas že 34 let skrbi za matere z otroki. Od začetka svojega obstoja nudi začasno namestitev in podporo materam v stiski. Njegova naloga je zagotoviti varno zatočišče in strokovno

Tisoč let pred svojo slavno someščanko, Frančiško Rimsko, se je v vrste plemenitih in pobožnih Rimljank, ki so živele svetniško, zapisala tudi sveta Lea. Čeprav o njenem življenju ne vemo veliko, pa je za to, da lahko občudujemo njeno svetost, dovolj, kar je o njej zapisal sveti Hieronim.