Exodus TV

Novice

18.10.2019

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik sv. Luka, evangelista

18.10.2019

Sinoda. Gualberti Calandrina: Potrebna je bolj skupnostna in evangeljska Cerkev

18.10.2019

18. oktober - Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi

17.10.2019

Dvanajsta generalna kongregacija: Cerkev, zaveznica ljudstev v Amazoniji

16.10.2019

Na Poljskem obhajali 19. papežev dan

Več novic

Slovesna maša za domovino

slovenska zastava

Na predvečer praznika dneva državnosti, ob 19. obletnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije ter na praznik rojstva Janeza Krstnika, je bila v sredo, 24. junija 2010 zvečer v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesna maša za domovino. Daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference, dr. Anton Stres, pridružili so se mu mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in stiški opat p. Janez Novak. Somaševalo je še 13. duhovnikov.

Slovesne maše so se udeležili verniki, redovnice, redovniki in duhovniki ter predstavniki diplomatskega zbora, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. France Cukjati, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti g. akademik prof. dr. Jože Trontelj, poslanke in poslanci Državnega zbora in evropskega parlamenta, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner in drugi častniki, vojakinje in vojaki, predstavniki Slovenske policije, drugi predstavniki državnih ustanov, pravosodja, političnega, kulturnega, družbenega, vzgojnega, gospodarskega in javnega življenja. Pozdrav, uvod v mašo in kesanje ter homilijo je imel nadškof Stres. Pri maši je prepeval mešani pevski zbor sv. Nikolaja iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, in sodeloval pihalni kvintet Slovenske vojske.

Iz homilije nadškofa Stresa

Spoštovani sobratje škofje, dragi sobratje duhovniki, spoštovani visoki gostje, drage sestre in dragi bratje, dragi prijatelji!

V evangeliju, ki smo mu prisluhnili, Jezus primerja dva človeka, ki gradita hišo. Hiša se ne zida z besedami, ampak z dejanji. Hiša se ne zida na pesek, ampak na skalo, na trden temelj.

Hiša, na katero meri Jezus, je naše življenje. Življenje posameznika, pa tudi življenje skupnosti: ne nazadnje tudi najvišje politične skupnosti, ki se imenuje država.

Skala vzdrži ob neurju in potresu. Skala je podoba vrednot, ki zaslužijo to ime, vrednot, ki so tako močne, da vzdržijo tudi ob krizah in preizkušnjah.

Podoba peska pa je podoba nestalnosti in neodpornosti. Pesek je nezanesljiv in se vdira pod našimi koraki. To so neprave in lažne vrednote, ki razkrijejo svojo lažnivost, ko pride preizkušnja, ko pridejo težki časi. In takšni težki časi so in zato se marsikaj sesuje. Vse, kar je zgrajeno na laži, na goljufiji, na prevari, na krivici ali celo na zločinu, je zgrajeno na pesku in je obsojeno na propad. Pesek ne nudi potrebne opore našim korakom in tudi ne našim stavbam. Še več, življenje uničuje in ustvarja puščavo. Takšne so lažne vrednote, ki pravzaprav vrednote sploh niso.

Zato je tako pomembno, da zgradimo hišo svoje domovine na vrednotah, ki so pristne in resnične.

Pogosto se sliši govoriti o krizi vrednot. Ta ugotovitev, četudi je v precejšnji meri točna, pa nikakor ni dovolj.

Vrednota je to, kar je za nas najvažnejše, največ vredno, kar najbolj cenimo. Kar imamo za vrednoto, to je tisto, kar je vredno da je, kar ocenjujemo kot dobro in potrebno. Vsak človek ima vrednote, vprašanje je samo, ali je tisto, kar najbolj ceni, na kar največ da – kot pravimo, ali je tisto res prava vrednota, ali pa je navidezna in zato tudi kratkotrajna. Marsikdo ima za vrednoto kaj, kar gotovo vrednota ni. To se izkaže ob preizkušnjah. Prava vrednota traja, je vrednota v vsaki okoliščini in vedno.

Vsi se strinjamo, da so vrednote potrebne. Tudi državna skupnost ima svoje vrednote. Evropska unija jih je celo naštela v svojem temeljnem dokumentu. Drugi pa zopet pravijo, da so vrednote stvar osebnega okusa, celo osebne izbire, s katerimi se država ne sme ukvarjati. Če ta miselnost prevlada, pride do razsula vrednot. Posledica tega je, da se vedno bolj izgublja zavest, kaj je prav in kaj ni, kaj je vredno zastopati, zagovarjati na vsakem koraku, čemur moramo ostati zvesti v vsaki okoliščini.

Jezus oznanja pristne vrednote. Vrednote, na katerih je bilo zgrajeno njegovo življenje, so bile tako močne, da so zdržale najhujši vihar, vihar njegove smrti na križu in pripeljale v slavo vstajenja. Pravzaprav je samo ena njegova temeljna vrednota in to je njegova nesebična in požrtvovalna ljubezen. Vse, kar je zgrajeno na duhovnosti te ljubezni, ima obljubo večnosti in trdnosti. To je tudi najbolj trdna podlaga ali temelj vsake družbe. Ta ljubezen pa predpostavlja pravičnost in jo hkrati nadgrajuje. Ljubezni ni brez pravičnosti, vendar je ljubezen več kakor gola pravičnost. Naša krščanska naloga, bratje in sestre, pa je, da za vero v to ljubezen pričujemo tudi v naši politični skupnosti. To bo naš največji in najbolj potreben prispevek k blaginji nas vseh. To terja od nas tudi naša ljubezen do domovine, kateri spričo grozečih viharjev želimo, da bi bila kakor zgradba modrega moža iz evangelija zgrajena na trdni skali. Amen.
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

TRENUTNO NA TV



SVETNIK DNEVA

E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter