Exodus TV

Novice

18.10.2019

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik sv. Luka, evangelista

18.10.2019

Sinoda. Gualberti Calandrina: Potrebna je bolj skupnostna in evangeljska Cerkev

18.10.2019

18. oktober - Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi

17.10.2019

Dvanajsta generalna kongregacija: Cerkev, zaveznica ljudstev v Amazoniji

16.10.2019

Na Poljskem obhajali 19. papežev dan

Več novic

Poklon žrtvam v Hudi jami

Huda jamaLjubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres in predsednik vlade Borut Pahor sta se prvič skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v Barbara rovu v Hudi jami in žrtvam nacizma v Starem Piskru v Celju.

Kadarkoli smo priče novim razkritjem vojnih ali povojnih tragedij, smo bolj moralno šokirani, kar kaže na to, da dozorevamo kot narod, je dejal premier. Nadškof Anton Stres pa je poudaril sočutje, ki ga dolgujemo žrtvam pobojev.

"Slovenci smo s tem, ko smo postajali zrelejši kot narod in država, postali zrelejši tudi za občutenje tragedij, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in po njej," je v izjavi po poklonu žrtvam v Starem Piskru in v Hudi jami dejal Pahor. Ko smo priča razkritjem strašnih stvari, ki so se dogajale med vojno ali po njej, smo po Pahorjevih besedah postali tudi bistveno bolj občutljivi in senzibilni za to. Ob vseh teh razkritjih si želimo, da "bi se s tem spominom soočili in ga na primeren in pieteten način tudi umestili v našo zgodovinsko zavest", je dejal Pahor, ki se je žrtvam pobojev prvič poklonil skupaj z ljubljanskim nadškofom metropolitom Stresom.

Tudi po besedah nadškofa Stresa to dejanje ostaja res samo na ravni tistega, kar je najbolj temeljno - "moralne zgroženosti nad tem, kar se je dogajalo, in sočutja, ki ga dolgujemo vsi tem ljudem, ki so v strahotnih okoliščinah izgubljali življenja". Tako nadškof kot premier sta zato poudarila dolžnost države, da uredi grobišče povojnih pobojev.

Dolžnost države po Pahorjevih besedah je, da v Hudi jami opravi pietetni pokop trupel. Kako bodo to storili, se niso še odločili, a bodo to "opravili na ravni moralnega standarda, ki bo najbolj ustrezal pietetnemu odnosu države do ljudi, ki so tam nesrečno končali svoje življenje". S tem bodo, kot pravi Pahor, prispevali k zorenju našega splošnega občutka za dobro in pravično.

Tudi nadškof Stres je omenil dolžnost, da država "tam, kjer to še ni urejeno, tudi na tej točki naredi to, kar vsi čutimo, kar je naša dolžnost". Nadškof Stres verjame, da bo premier naredi vse, da bodo tisti, ki so v Hudi jami končali v strahotnih okoliščinah, "dobili vsaj tisto spoštovanje, ki ga zaslužijo in do katerega imajo pravico po smrti".

Kot je dejal, je vedno zgrožen, ko prebira spomine na leta med in po vojni, ter na zgodbe številnih sorojakov, ki so trpeli zaradi domoljubja in resnice. Do teh ljudi čuti neizmerno spoštovanje, "ker so trpeli in se jim je zgodila strahotna krivica". Ne samo, da so izgubili življenja, ampak so izgubili pravico, je poudaril nadškof. Ob tem je še dodal, da je premieru hvaležen, da sta imela možnost skupaj obiskati omenjena dva kraja pobojev.

Pahor sicer pravi, da tega, kar se je zgodilo, ne moremo popraviti, zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa se iz nje kaj naučimo. Vse, kar pomeni temno senco v naši zgodovini, bo namreč po njegovih besedah opomin pred tem, da nas skušnjave v prihodnje ne bi znova zanesle v podobna ravnanja. Sam sicer ne ve, ali bo javnost tako razumela njuno gesto z nadškofom Stresom.

Ob tem je pojasnil, da dogovor z ljubljanskim nadškofom pomeni tudi obeležitev dveh obletnic. Na ta dan pred dvema letoma so v Hudi jami našli ostanke človeških trupel. 22. julija 1942 pa je bilo v Starem Piskru ustreljenih sto talcev kot povračilni ukrep za ljudi, ki so se postavili po robu okupatorju. "Poskušali se bomo spomniti vseh žrtev, ki jih prinese tako surova tragedija, kot je svetovna vojna in čas po njej, če je povezan s prevzemom oblasti," je poudaril premier.

Spomnimo, da so v Barbara rovu v Hudi Jami pri Laškem našli posmrtne ostanki skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 2500 ljudi. Z grobiščem se je ukvarjalo tudi celjsko tožilstvo, ki je preiskovalo kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper človečnost, ki je bilo storjeno v povojnem času. V Starem Piskru v Celju pa so na so nacisti v letih 1941 in 1942 ustrelili 374 talcev.

Vabljeni k ogledu fotogalerije!

Ta mesec našli še 10 grobišč žrtev povojnih pobojev, štiri množična

Vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs je v Hudi jami pri Laškem dejal, da so ta mesec našli 10 grobišč posmrtnih ostankov. Od teh so štiri množična; v Novih Tepanjah, Šoštanju, Velenju in v Košnici pri Celju, kjer je posmrtnih ostankov najmanj 600, domnevno pa okoli 1000. Za ureditev kostnice v Barbara rovu pa poteka javno naročilo.

Javno naročilo, po katerem naj bi del jamskih prostorov v rovu sv. Barbare uredili v neko dostojno kostnico za vse posmrtne ostanke, ki so tam že najdeni in ki še bodo, je bilo objavljeno pretekli teden. Dostojna ureditev posmrtnih ostankov v jami je sedaj prioriteta, je Štrovs povedal potem, ko sta se žrtvam v Hudi jami prvič skupaj poklonila premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Po Štrovsovih besedah morajo del prostorov urediti v dostojno kostnico, potem se bodo dela nadaljevala. "Dokler ne bodo vse žrtve najdene, te zgodbe ne bo konec," je prepričan. Dodaja še, da bo kostnica za vse, ki so že najdeni, urejena do jeseni letos, za to je dovolj tudi državnega denarja. Po Štrovsovih ocenah manj kot pol milijona evrov.

Vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ocenjuje, da je sedanja vlada pri odkrivanju grobišč povojnih pobojev bolj učinkovita kot prejšnja. Pod to vlado po Štrovsovih besedah med drugim intenzivno teče tudi sondiranje.

Glede preiskave v Barbara rovu je pojasnil, da sta ob koncu preteklega meseca tožilec in preiskovalni sodnik obvestila ministrstvo, da je terenski del preiskave zaključen. Jama je sedaj prosta in je v upravi ministrstva, ki je dolžno jamo urediti v dostojno počivališče za vse tukaj najdene posmrtne ostanke, še pravi Štrovs.

Po njegovih besedah sta poleg rova še dva jaška. V prvem je po domnevah okoli 3000 žrtev, v drugem jašku so opravili izkopavanje do globine čez 20 metrov in niso našli nobenih posmrtnih ostankov. Domnevajo, da je bil zasut že pred letom 1945.


TRENUTNO NA TV



SVETNIK DNEVA

E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter