Exodus TV

Novice

26.3.2024

Bogoslužja slovenskih škofov za velikonočne praznike

25.3.2024

Pet nasvetov za doživet veliki teden

22.3.2024

Srečanje prve dame Poljske z materami in otroki v materinskem domu Zavoda Pelikan Karitas in s sodelavci Karitas

22.3.2024

Gospodovo oznanjenje in materinski dan letos že 23. marca

19.3.2024

Teden družine 2024

Več novic

Sv. Edmund Campion, Robert Southwell in tovariši, obvezni god (jezuiti)

campionEdmund Campion (1540-1581), najbolj znan izmed angleških mučencev, se je, zato da bi lahko postal katoliški duhovnik v službi zatiranim katoličanom, ki so si zelo želeli zakramentov, odpovedal bleščeči poti v Oxfordu in povabilu, da bi vstopil v službo kraljice Elizabete.

Campion se je rodil v Londonu. Bil je sin katoliških staršev, ki so pozneje prestopili med protestante. Obiskoval je St. John College v Oxfordu, kjer je bil znan kot dober govornik. Pod njegovim vplivom se je oblikovala skupina študentov, ki so se imenovali Campionisti. Ko je bil star 26 let, je imel v latinščini pozdravni nagovor za kraljico Elizabeto, ki je prišla na obisk v Oxford. S svojim nastopom je napravil nanjo, na Lorda Cecila in Leicestera tako globok vtis, da so ga poskušali takoj privabiti v svojo službo. Verjetno je naredil zaobljubo Oath of Supremacy in bil posvečen v diakona za cerkveno skupnost Established Church. Tem bolj ko se je bližal duhovništvu v anglikanski cerkvi, tem bolj je rasel v prepričanju, da je katoliška vera prava. Leta 1569 je odpotoval v Dublin, zato, da bi našel kraj, kjer bi lahko živel kot katoličan. Razmere pa so ga pripeljele nazaj v London. Junija 1571 je zapustil Anglijo in odšel v Douai v Belgiji, kjer so v nedavno ustanovljenem English College vzgajali bogoslovce za v Anglijo.

Edmund je zaključil svoje študije leta 1573 in takoj odšel v Rim v želji, da bi postal jezuit. Po enem mesecu v Rimu je bil sprejet v Družbo Jezusovo. V tistem času ni bilo niti angleške province, niti angleškega misijona, tako da je bil dodeljen avstrijski provinci in je šel v Prago in v Brno, da bi tam opravil noviciat. Potem ko je naredil prve, preproste zaobljube, je ostal v Pragi. Tam je bil tudi posvečen v duhovnika in je mislil, da bo ob poučevanju tam ostal vse svoje življenje. Pisal je igre za svoje študente in je postal znan, kot izredno dober govornik.

Življenje angleškega jezuita pa je doživelo globok preobrat, ko je vrhovni predstojnik v Rimu ustanovil angleški misijon. Pater Campion je bil eden prvih, ki so bili dodeljeni temu misijonu. Na svoji poti v Anglijo se je ustavil v Rimu, kjer se je pridružil patru Robertu Parsonsu in bratu Ralphu Emersonu. Krenili so na sever in se v Saint Omeru v Flandrih pridružili drugim izbrancem za Anglijo. Angleški vohuni v Flandriji so izvedeli za njihov namen in so zato obvestili obmejno gardo, ki jih je zato pričakovala. Campion in Emerson sta 24. junija zapustila skupino. Edmund se je skrival pod imenom »Mr. Edmonds« kot trgovec z dragulji. Cariniki so ga imeli na sumu, a so ga, ker je zelo dobro odgovarjal na njihova vprašanja, kot trgovca spustili v državo.

Odkar je Edmund zapustil Anglijo je minilo že osem let. Kratek čas je preživel v Londonu, kjer je napisal nekakšni manifest misijona, ki je postal znan kot Campion’s Brag. Glavno sporočilo manifesta je bilo, da je misijon verski, ne političen. Bil je tako dobro napisan in prodoren, da so ga razmnožili in delili, da bi z njim katoličane utrdili v veri. Edmund je šel v Berkshire, Oxfordshire, Lancashire in Yorkshire. Delal je tako, da je dve ali tri noči prenočeval pri katoliški družini ali pa je obiskoval tovarne, kjer so bili katoličani zaposleni. Večinoma je prihajal podnevi, zvečer pridigal in spovedoval ter zgodaj zjutraj, preden se je umaknil v drugi kraj, še maševal. Nadaljeval je s pisanjem in sestavil knjigo namenjeno akademikom z naslovom Rationes decem (deset razlogov). V knjigi je predstavil razloge zaradi katerih verjame, da je katoliška vera prava in da je protestantizem napačen. Bila je natisnjena konec junija 1581. Mnoge od 400 izvodov so pustili na klopeh cerkve sv. Marije na univerzi v Oxfordu. Edmund je bil še tako dobro poznan, da so brali knjige z velikim zanimanjem.

Svoboda s katero je Edmund opravlja svoje duhovniško delo za katoličane se je kmalu končala. Julija je zapustil London in se ustavil pri družini Yate v Berkshiru. Katoliški sosedje so slišali, da je jezuitski duhovnik tam in so prosili Yatesove, naj ga naj še enkrat povabijo. Gospod Yates je poslal sporočilo Edmundu, ki se je vrnil, žal ravno takrat, ko se je profesionalni lovec na duhovnike udeležil srečanja katoliške skupnosti pod pretvezo, da je katoličan. Po maši se je lovec takoj umaknil in obvestil oblasti, ki so bile kmalu tam vendar v hiši niso mogle najti nobenega duhovnika. Stražarji so ostali prikriti v okolici, da bi lahko opazili vsako sumljivo dejavnost. Res so v čez čas zasledili skupino ljudi, ki je zapuščala srečanje, ki ga je organiziral Edmund. Stražarji so še enkrat prečesali hišo in našli Edmunda in še dva druga duhovnika.

Vse tri duhovnike so 22 julija odvedli v Tower of London. Tam so Edmunda vrgli v tako majhno celico, da ni mogel ne stati ne ležati. Po treh dneh so ga odvedli v Leicester house, kjer je drugič srečal kraljico Elizabeto. Ponudila mu je možnost napredovanja v državni službi, če bi se odpovedal katoliški veri in postal protestantski minister. Ker je ponudbo zavrnil, so ga poslali nazaj v celico. Pet dni pozneje so ga začeli mučiti. Imel je tudi pet razgovorov z anglikanskimi teologi o stvareh, ki jih je napisal v svoji knjigi Rationes decem. Do zaključkov niso prišli tudi zato, ker je bil prvi razgovor takoj po tem, ko so Edmunda mučili. Vlada je odločila, da ga morajo usmrtiti, toda najti so morali bolj tehtne razloge kot to, da je katoliški duhovnik. 14. novembra so duhovnike odvedli v Westminster Hall, kjer so jih obtožili, da so načrtovali atentat na kraljico, spodbujali tujce, da bi napadli Anglijo in prišli v državo zato, da bi organizirali upor proti oblasti. Na obravnavi šest dni pozneje so od Edmunda zahtevali naj dvigne roko, da bi lahko izrekel obljubo pred sodiščem. Toda zaradi mučenja sam tega ni mogel storiti. Pomagal mu jo je dvigniti drug duhovnik. Edmund je poskušal braniti vse duhovnike s poudarjanjam, da so njihovi nameni izključno verski in ne politični. Toda sodišče jih je spoznalo za krive. Obsojeni so bili na vislice, na utopitev in razčetverjenje. Ko so duhovniki slišali obtožbo skupaj zapeli Te Deum.

Edmund je ostal v zaporu še 11 dni. Nato so ga vlekli po blatnih londonskih cestah do Tyburna. Z njim so bili Briant in škofijski duhovnik Ralph Sherwin. Medtem, ko je izrekal odpuščanje tistim, ki so ga obsodili, so mu izpod nog odmaknili stojalo in takoj je obvisel mrtev. Birič je nato odrezal vrv in mu, preden ga je razčetveril, iz telesa vzel srce in drobovje.

vir: https://www.jezuiti.si

TRENUTNO NA TV



DOTACIJA

Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.

qr dotacija

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Youtube
Facebook
Twitter