Exodus TV

Novice

5.2.2025

Koprski škof Peter Štumpf obiskal dijake in profesorje v Vipavi

3.2.2025

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši ob dnevu posvečenega življenja

3.2.2025

Nadškof Cvikl na dan posvečenega življenja: Krščansko upanje ni zgolj optimizem, temveč tudi gotovost

3.2.2025

Nagovor škofa Petra Štumpfa ob prevzemu Škofije Koper

29.1.2025

Papež pozval kristjane k skupnemu obhajanju velike noči

Več novic

Sv. Tomaž Becket, neobvezni god

 

Rodil se je v Londonu leta 1117. Bil je veliki kancler, varuh državnega pečata in prvi dostojanstvenik za kraljem. Veseljak, kakršen je bil, je ljubil lov, gostije, pa pri vsem tem vendarle živel čisto. Po smrti canterburyjskega škofa Teobalda ga je kralj Henrik II. postavil za naslednika. Tomaž se je nekaj časa upiral, pozneje pa je sprejel mašniško in škofovsko posvečenje. Tedaj se je ves spremenil: nečimrni kancler je postal ponižen božji služabnik.
Kralj je hotel odpraviti papežev vpliv ter duhovno in svetno oblast združiti v svojih rokah. Le Tomaž in nekaj zvestih se mu je postavilo po robu. Škof je moral zbežati na Francosko. Čez sedem let se je vrnil. »Grem na Angleško igrat za svojo glavo, pa naj se zgodi Gospodova volja,« je dejal pred odhodom.
Štirje normanski plemiči so želeli doseči kraljevo naklonjenost, zato so se zarotili, da bodo nadškofa odpeljali in umorili. Napadli so ga v njegovi palači in zahtevali, naj tri odpadle škofe, ki so vodili gonjo proti njemu, odveže izobčenja. »Takoj, ko bodo obžalovali svoj greh,« jim je odvrnil Tomaž. Tedaj so pridrli zarotniki. Menihi so škofa zgrabili in s silo odvedli v cerkev, da bi ga rešili. Tomaž jim ni dovolil zapreti vrat, češ, ni treba, da bi bila božja hiša vojna trdnjava. Plemiči so tedaj škofa napadli v cerkvi in ga smrtno ranili. Umrl je z besedami: »Umrjem za prostost in zmago katoliške Cerkve.« Bilo je to 29. decembra 1170. Na ta dan tudi goduje.
Kralj Henrik je tedaj praznoval božične praznike v Normandiji. Ko je zvedel o škofovem umoru, ga je prevzela strašna otožnost. Peš in bos je poromal na mučenčev grob, prosil odpuščanja in sprejel pokoro, ki so mu jo naložili papeževi poslanci.
Goduje 29. decembra.
Tomaž je nekaj časa opravljal službo računovodje, ko je doštudiral na različnih šolah in univerzi pravo, pa je bil imenovan za canterburyjskega diakona in kmalu tudi za kanclerja mladega kralja Henrika II. Kralju je bil vseskozi zvest in naklonjen, tudi na škodo Cerkve. Njuno prijateljstvo pa je s kraljeve strani preraslo v sovraštvo, ko je Tomaž na njegovo željo postal canterburyjski škof. To je bilo neke vrste »spreobrnjenje« v njegovem življenju, ki pa mu je prineslo huda nasprotovanja, neprostovoljno izgnanstvo in na koncu tudi mučeniško smrt.

 

jhgjhgjhRodil se je v Londonu leta 1117. Bil je veliki kancler, varuh državnega pečata in prvi dostojanstvenik za kraljem. Veseljak, kakršen je bil, je ljubil lov, gostije, pa pri vsem tem vendarle živel čisto. Po smrti canterburyjskega škofa Teobalda ga je kralj Henrik II. postavil za naslednika. Tomaž se je nekaj časa upiral, pozneje pa je sprejel mašniško in škofovsko posvečenje. Tedaj se je ves spremenil: nečimrni kancler je postal ponižen božji služabnik.

Kralj je hotel odpraviti papežev vpliv ter duhovno in svetno oblast združiti v svojih rokah. Le Tomaž in nekaj zvestih se mu je postavilo po robu. Škof je moral zbežati na Francosko. Čez sedem let se je vrnil. »Grem na Angleško igrat za svojo glavo, pa naj se zgodi Gospodova volja,« je dejal pred odhodom.

Štirje normanski plemiči so želeli doseči kraljevo naklonjenost, zato so se zarotili, da bodo nadškofa odpeljali in umorili. Napadli so ga v njegovi palači in zahtevali, naj tri odpadle škofe, ki so vodili gonjo proti njemu, odveže izobčenja. »Takoj, ko bodo obžalovali svoj greh,« jim je odvrnil Tomaž. Tedaj so pridrli zarotniki. Menihi so škofa zgrabili in s silo odvedli v cerkev, da bi ga rešili. Tomaž jim ni dovolil zapreti vrat, češ, ni treba, da bi bila božja hiša vojna trdnjava. Plemiči so tedaj škofa napadli v cerkvi in ga smrtno ranili. Umrl je z besedami: »Umrjem za prostost in zmago katoliške Cerkve.« Bilo je to 29. decembra 1170. Na ta dan tudi goduje.

Kralj Henrik je tedaj praznoval božične praznike v Normandiji. Ko je zvedel o škofovem umoru, ga je prevzela strašna otožnost. Peš in bos je poromal na mučenčev grob, prosil odpuščanja in sprejel pokoro, ki so mu jo naložili papeževi poslanci.

Goduje 29. decembra.

Tomaž je nekaj časa opravljal službo računovodje, ko je doštudiral na različnih šolah in univerzi pravo, pa je bil imenovan za canterburyjskega diakona in kmalu tudi za kanclerja mladega kralja Henrika II. Kralju je bil vseskozi zvest in naklonjen, tudi na škodo Cerkve. Njuno prijateljstvo pa je s kraljeve strani preraslo v sovraštvo, ko je Tomaž na njegovo željo postal canterburyjski škof. To je bilo neke vrste »spreobrnjenje« v njegovem življenju, ki pa mu je prineslo huda nasprotovanja, neprostovoljno izgnanstvo in na koncu tudi mučeniško smrt.

vir: https://www.druzina.si

TRENUTNO NA TV



DOTACIJA

Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.

qr dotacija

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Youtube
Facebook
Twitter