Exodus TV

Novice

26.3.2024

Bogoslužja slovenskih škofov za velikonočne praznike

25.3.2024

Pet nasvetov za doživet veliki teden

22.3.2024

Srečanje prve dame Poljske z materami in otroki v materinskem domu Zavoda Pelikan Karitas in s sodelavci Karitas

22.3.2024

Gospodovo oznanjenje in materinski dan letos že 23. marca

19.3.2024

Teden družine 2024

Več novic

Sv. Koleta, obvezni god (kapucini, frančiškani, minoriti, svetni red, tretji redovi, frančiškanke Marijine misijonarke)

0.aa8Rodila se je leta 1381 v kraju Corbie na severnem Francoskem. Njena mati je bila vzor dobre krščanske matere in tudi oče, tesarski mojster, je bil goreč kristjan. Vzgajala sta hčerko za Boga, pa tudi Bog sam jo je vzgajal. Ko je bila stara komaj štiri leta, je že redno po eno uro na dan preživela v molitvi in zelo rada hitela v cerkev pred tabernakelj. Ko je začela hoditi v šolo, so takoj spoznali, da je zelo nadarjena, pobožnost pa ji je pomenila stokrat več kakor bistroumnost. Duha sv. Frančiška Asiškega je tako globoko spoznala, že ko je bila stara devet let, da je preučevanje njegovih redovnih pravil in večletno življenje po njih ni ničesar več naučilo, kakor je pozneje sama izjavila.

Ko so ji umrli starši, se je odločila za redovno življenje. Tedaj so se zanjo začele hude preizkušnje.

Poskusila je najprej pri tretjerednicah, nato pri benediktinkah in končno pri klarisah. Tam je bila razočarana, ko je videla, da redovnice ne žive v duhu sv. Klare. Zapustila je samostan in ni vedela, kam naj se obrne. Ljudje so jo imeli za lahkomiselno, nestanovitno, omahljivko, ki nikjer ne more najti miru in zadovoljnosti. Njen varuh, benediktinski opat, si je očital, da se je prehitro zanesel na redovniški poklic svoje varovanke. Koleti je bilo zelo hudo.

Tedaj ji je božja previdnost poslala pobožnega frančiškana in ta ji je svetoval, naj živi kot »rekluza« po pravilih tretjega reda sv. Frančiška. Rekluza pomeni zazidana. V našem času jih ni več, v srednjem veku pa jih je bilo veliko. Le s težavo je Nika dobila opatovo dovoljenje za to vrsto spokornega življenja. V odmaknjenosti je spoznala svoj pravi poklic, naj se loti prenovitve reda sv. Klare. Po smrti prejšnjega duhovnega voditelja je na čudežen način dobila novega, gorečega frančiškana Henrika de la Bauma. Ta ji je potrdil njeno spoznanje o prihodnji življenjski nalogi. Postala je duhovna voditeljica klaris in je preoblikovala ter na novo ustanovila več samostanov na Francoskem, v Švici in Belgiji.

Umrla je 6. marca 1447. Na ta dan tudi goduje. Med svetnice jo je prištel papež Pij VII. 24. maja 1807.

Časi, v katerih je živela sveta Koleta, so bili za Cerkev težki in usodni. Vladala sta velika zmeda in nered. »Boj za oblast« med protipapeži je slabil ne samo versko življenje vernikov, ampak je škodljivo vplival tudi na samostane; redovno življenje je začelo propadati, mnogi so se oddaljevali od prvotnega duha ustanoviteljev, popuščala sta strogost in redovna disciplina. Marsikateri red je bilo zato potrebno temeljito prenoviti in med tistimi, ki naj bi se tega lotili, je Bog izbral tudi sveto Koleto. Že od otroških nog jo je pripravljal na to njeno poslanstvo. Življenjepisci so o njej zapisali, da naj bi komaj štiriletna o Bogu vedela veliko več kot odrasel človek; že takrat je celo uro na dan preživela v molitvi; namesto da bi se igrala, se je pred tabernakljem pogovarjala z Jezusom. Z devetimi leti je proučevala redovna pravila sv. Frančiška Asiškega in po njih živela. Potem ko je revežem razdala podedovano imetje, je želela živeti redovno življenje v enem izmed samostanov. A zanjo to ni bilo tako preprosto. Iskala je popolnost, pa je ni našla. »Begine«, benediktinke in klarise so živele premalo strogo in preveč posvetno. Odločila se je, da bo poskusila še kot »rekluza«, zazidana. Ta takrat že dokaj preživeta oblika spokornega življenja, ko so redovnico živo zazidali v majhno celico in ji samo skozi majhno odprtino podajali hrano, se je zdelo, da ji je pisana na kožo. Božji načrti pa so bili drugačni. Po krajšem času in preizkušnjah je zapustila svojo celico in postala duhovna voditeljica klaris. Prenovila in na novo ustanovila je več samostanov reda sv. Klare na Francoskem, v Švici in Belgiji in obenem pripomogla tudi k reformi frančiškanskega reda.

vir: https://www.druzina.si

TRENUTNO NA TV



DOTACIJA

Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.

qr dotacija

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Youtube
Facebook
Twitter