Exodus TV

Novice

18.10.2019

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik sv. Luka, evangelista

18.10.2019

Sinoda. Gualberti Calandrina: Potrebna je bolj skupnostna in evangeljska Cerkev

18.10.2019

18. oktober - Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi

17.10.2019

Dvanajsta generalna kongregacija: Cerkev, zaveznica ljudstev v Amazoniji

16.10.2019

Na Poljskem obhajali 19. papežev dan

Več novic

Papež današnjo katehezo posvetil sv. Gertrudi: V središču srečnega življenja je prijateljstvo z Jezusom

VATIKAN (sreda, 6. oktober 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco na trgu sv. Petra v Vatikanu posvetil še eni mistikinji iz 13. stoletja, sv. Gertrudi iz Helfte. Njeno življenje po papeževih besedah potrjuje, da je »v središču srečnega in resničnega življenja prijateljstvo z Jezusom«. Tega prijateljstva pa se je moč naučiti z ljubeznijo do svetih spisov in do liturgije, z globoko vero, z ljubeznijo do Marije, da bi tako bolje spoznali Boga in resnično srečo, ki je cilj našega življenja, je izpostavil papež. Za sv. Gertrudo je dejal, da je edina ženska z območja današnje Nemčije, ki ji je dan naziv 'velika', saj je s svojim življenjem in naukom na poseben način vplivala na krščansko duhovnost. Sv. Gertruda je po papeževih besedah izjemna ženska, obdarjena z mnogimi prirojenimi in izrednimi milostnimi darovi, z globoko ponižnostjo in gorečo vnemo za zveličanje bližnjega, obdarjena s tesno povezanostjo z Bogom preko kontemplacije in nagnjenostjo priskočiti na pomoč potrebnim.

Avdienca svetega očetaGertruda se je rodila 6. januarja 1256. Ničesar ni znanega o njenih starših, ne o kraju njenega rojstva. Stara pet let, leta 1261, je vstopila v samostan Helfta, da bi prejela ustrezno vzgojo in izobrazbo. Tukaj je preživela vse svoje življenje. Sv. Matilda iz Hackenborna, ki ji je papež posvetil katehezo prejšnjo sredo, je bila njena učiteljica in voditeljica samostana v Hefti. V tesnem prijateljstvu pa je bila tudi s sv. Matildo iz Magdeburga, še eno srednjeveško mistikinjo. Gertruda je izjemna študentka, navdušuje se nad znanjem in se z gorečnostjo in vztrajnostjo posveti poglabljanju v posvetne znanosti; za svoj čas je bila izredno učena. O njej po papeževih besedah veliko pove njena strast za literaturo, glasbo in petje, umetnost okraševanja. Imela je močan, odločen, neposreden in nagel karakter; priznava svoje napake in ponižno prosi odpuščanja. »S ponižnostjo prosi nasveta in molitve za svoje spreobrnjenje,« je dejal papež. Popolnoma se posveti Bogu in naslednjih dvajset let se ne zgodi ničesar izjemnega: učenje in molitev sta njeni glavni aktivnosti.

V času adventa, leta 1280, začuti odpor do vsega minljivega. 27. januarja 1281 pa Gospod razsvetli njeno temo. Gertruda je doživela videnje in videla mladeniča, ki jo je prijel za roko, ter jo vodil, da je prestopila trnovo mejo, ki je obdajala njeno dušo. »V tisti roki je svetnica prepoznala dragocene sledi tistih ran, ki so odpravile vse obtožbe naših sovražnikov, prepoznala je Njega, ki nas je na križu odrešil s svojo krvjo, Kristusa,« je dejal papež. Od tistega trenutka se je njen tesen odnos s Kristusom še povečal, predvsem v času adventa in božiča, postnega časa in velike noči ter ob Marijinih praznikih.

Benedikt XVI. je nadaljeval, da svetničin življenjepis kaže na dve smeri njene ''spreobrnitve'': ena se nanaša na področje učenosti, z radikalnim prehodom od humanističnih znanj k teološkim, in druga na samostansko življenje, s prehodom od življenja, ki ga je svetnica imenovala zanemarjeno, k intenzivni in mistični molitvi s posebno misijonarsko gorečnostjo. »Gospod jo je s svojo milostjo poklical od zunanjih stvari k notranjemu življenju, od zemeljskih skrbi k ljubezni do duhovnih stvari,« je zatrdil sveti oče. Gertruda spozna, da je bila daleč od Gospoda, preveč zavzeta za človeško znanje. Sedaj se posveti pozornemu branju vseh duhovnih knjig, predvsem pa Svetemu pismu. Za vsakega, ki je prišel k njej, je imela pripravljeno besedo spodbude. »Gertruda je vse spremenila v apostolat: posvetila se je pisanju in širjenju verske resnice, z jasnostjo in preprostostjo, milino in prepričljivostjo, služeč z ljubeznijo in zvestobo Kristusu,« je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da je svetnica »trden steber, neomajna zagovornica pravičnosti in resnice.« Z besedami in zgledom v drugih spodbuja veliko gorečnost in zavest o Gospodovi navzočnosti. Bog sam ji da spoznati, da je poklicana biti orodje njegove milosti, česar se je Gertruda čutila nevredna. »A s tem, ko je priznala svoje uboštvo in nevrednost, pristane na Božjo voljo,« je dejal papež in navedel besede, s katerimi svetnica priznava, da jo je Kristus sam vpeljal v neprecenljivo bližino svojega prijateljstva, jo na različne načine vodil v svetišče svoje božanskosti, ki je Jezusovo božansko Srce. Benedikt XVI. je pri tem sv. Gertrudo, umrla je leta 1301 ali 1302, stara 46 let, postavil kot zgled srečnega življenja, katerega središče mora biti prijateljstvo s Kristusom.

VIR RADIO VATIKAN

TRENUTNO NA TV



SVETNIK DNEVA

E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter