Exodus TV

Novice

30.7.2020

Priročnik za pastoralo mladih: »Duh prenavlja vse stvari. Mlada pastorala za mlade«

29.7.2020

V Benetkah pod mozaiki našli starodavne freske

28.7.2020

Tomaž Erzar na simpoziju SAZU-ja: Žal mi je, ampak...

27.7.2020

Msgr. Pasini o novi spletni strani Vatikanske apostolske knjižnice: Bolj živa in intuitivna

27.7.2020

Nadškof Stanislav Zore na praznik sv. Jakoba podelil zakoncema Rigler odličje sv. Cirila in Metoda

Več novic

Tornielli: Papeški nauk za mir in proti hinavščini

Papež Frančišek med molitvijo v Hirošimi na Japonskem, 19. novembra 2019Papež Frančišek je med nedeljskim nagovorom podprl resolucijo OZN o takojšnji zaustavitvi konfliktov, kar bi pomagalo v boju proti pandemiji covida-19. O tem je v svojem komentarju razmišljal Andrea Tornielli, uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo.

Andrea Tornielli

Pred nekaj dnevi je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo o »takojšnjem prenehanju sovražnosti v vseh situacijah za vsaj 90 naslednjih dni«, da bi se tako zagotovilo humanitarno pomoč prebivalstvu, ki je prizadeto in se spoprijema s posledicami širjenja covida-19. Frančišek je s svojim nagovorom ob koncu Angelusa hotel izraziti svojo podporo pobudi, pri čemer je zaželel, naj se prekinitev globalnega ognja upošteva »dejansko in hitro«. Papeževa iniciativa predstavlja nov korak na dolgi poti. Korak, ki je še toliko bolj nujen zaradi krize, ki jo povzroča pandemija, katere uničujoče posledice – primerljive z vojnimi – spet padajo na najrevnejše.

V nedeljo, 29. marca, je papež že v naprej nakazal to prošnjo, ko se je pridružil pozivu, ki je pet dni prej prišel s strani generalnega tajnika Združenih narodov. Antonio Guterres je zahteval »takojšnjo prekinitev ognja na vsakem koncu sveta« ter pri tem izpostavil izredno stanje zaradi covida-19, ki ne pozna meja. Frančišek se je pridružil »tistim, ki so sprejeli ta poziv,« in vse povabil, da mu sledijo ter »prekinejo vsako obliko vojaške sovražnosti, tako da podprejo oblikovanje koridorjev za humanitarno pomoč, odprtost za diplomacijo ter pozornost do tistih, ki se nahajajo v položaju večje ranljivosti«.

Da bi združeni napori proti pandemiji, je zaželel papež, »lahko privedli do priznanja naše potrebe, da okrepimo bratske vezi kot člani ene same človeške družine. Še posebej naj prebudi v odgovornih na državni ravni in pri drugih vpletenih straneh obnovljeno zavzetost, da se premaga rivalstvo. Sporov ni mogoče reševati z vojno! Potrebno je premagati nasprotja in razlike, in to s pomočjo dialoga in konstruktivnega truda za mir.«

Frančišek je v naslednjih dveh tednih še dvakrat obsodil stroške za oboroževanje. Pri homiliji med velikonočno vigilijo, ki jo je obhajal v baziliki sv. Petra, je dejal: »Utišajmo krike smrti, dovolj je vojn! Naj se ustavi proizvodnja orožja in trgovina z njim, ker potrebujemo kruha in ne pušk.« Papež Frančišek je ponovno želel spomniti na to temo, ki je stalnica v njegovem pontifikatu, tudi med svojo najdaljšo marijansko molitvijo, ki jo je ponudil vernikom ob sklepu rožnega venca v mesecu maju: »Podpiraj odgovorne v politiki, da bodo delovali z modrostjo, skrbjo in velikodušnostjo, da bodo pomagali tistim, ki jim manjka življenjskih potrebščin, da bodo z daljnovidnostjo in v duhu solidarnosti začrtali socialne in ekonomske rešitve. Presveta Mati, dotakni se vesti, da bodo neizmerne vsote, porabljene za kopičenje in izpopolnjevanje oborožitve, namesto tega namenili za pospeševanje ustreznega študija za preprečitev podobne katastrofe v prihodnosti.«

Večkrat in ob različnih priložnostih prejšnjih let je Frančišek obsodil »hinavščino in greh« odgovornih pri tistih državah, ki »govorijo o miru in prodajajo orožja za te vojne«. Besede, ki jih je ponovil tudi ob povratku z njegovega zadnjega mednarodnega potovanja pred izbruhom pandemije, in sicer iz Tajske in Japonske: »V Nagasakiju in Hirošimi sem se zaustavil v molitvi, srečal sem se z nekaterimi preživelimi in svojci žrtev in sem poudaril odločno obsodbo jedrskega orožja in hinavščino, ko se govori o miru, pri tem pa se izdeluje in prodaja vojaške naprave.«

Po poročilu Oxfama so se leta 2019 globalni vojaški stroški dotaknili dva tisoč milijard dolarjev, trenutno pa je dve milijardni ljudi ujetih v državah v vojni in izčrpanih zaradi nasilja, preganjanj, lakote in sedaj tudi zaradi izrednega stanja, ki ga predstavlja pandemija.

vir: https://www.vaticannews.va

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter