Exodus TV

Novice

30.7.2020

Priročnik za pastoralo mladih: »Duh prenavlja vse stvari. Mlada pastorala za mlade«

29.7.2020

V Benetkah pod mozaiki našli starodavne freske

28.7.2020

Tomaž Erzar na simpoziju SAZU-ja: Žal mi je, ampak...

27.7.2020

Msgr. Pasini o novi spletni strani Vatikanske apostolske knjižnice: Bolj živa in intuitivna

27.7.2020

Nadškof Stanislav Zore na praznik sv. Jakoba podelil zakoncema Rigler odličje sv. Cirila in Metoda

Več novic

Afrika: 50 milijonov oseb lahko pade v skrajno revščino

 gfbdsfgEkonomska rast afriške celine, predvidena za letošnje leto, je bila 4 odstotke. Pandemija covida-19 pa je skupaj z ostalimi težkimi problemi zadnjih mesecev popolnoma prevrnila predvidevanja. Afriška banka opozarja na nevarnost, da se bo na milijone državljanov znašlo v resnih težavah. Za Vatikan News je spregovoril Riccardo Moro.

Andreja Červek - Vatikan

Afrika ima trenutno 500.000 primerov okužb s covidom-19 in je celina, ki je najmanj prizadeta zaradi koronavirusa. Okužbe namreč ne presegajo 5 odstotkov v primerjavi s svetovnimi podatki. Pa vendar ima zdravstveno izredno stanje opazne posledice tudi na ekonomski ravni, saj se pojavlja nevarnost, da se bodo mnoge afriške države znašle v krizi.

Obetajoče napovedi za afriško ekonomijo za leto 2021 se bodo zaradi trajanja pandemije težko uresničile. Poleg tega pa vztrajajo tudi ostale problematike: cena surovin je izredno nizka v primerjavi s povprečjem prejšnjih let, svetovno finančno stanje je negotovo, tu so še naravne katastrofe kot so ogromni roji kobilic, ki so prejšnje mesece popolnoma uničili pridelke v nekaterih delih vzhodne Afrike. Vse to predstavlja veliko tveganje za 50 milijonov ljudi, ki bi se nenadoma lahko znašli v skrajni revščini.

»V globalizirani ekonomiji, kot je ekonomija 21. stoletja, je nemogoče, da ne bi tudi Afrika doživela padca, kljub številu okužb s koronavirusom, ki je nižje v primerjavi z ostalimi celinami,« je za Vatikan News zatrdil Riccardo Moro, ekonomist in docent za razvojne politike na državni milanski univerzi. »Po več mesecih lockdowna v Evropi in sredi splošne svetovne ekonomske krize je očitno, da se je povpraševanje po proizvodih v Afriki zmanjšalo. Manj izvoza pa prinaša resne ekonomske težave,« pojasni Moro.

Prav tako ne gre pozabiti, da je strukturna situacija afriške celine drugačna kot drugod. »Evropski državljani, na primer, so v nekaterih primerih lahko računali na svoje prihranke ali pa na sistem socialnega varstva. V Afriki pa do tega ni prišlo in posledično je veliko dnevnih delavcev doživelo izpad dohodka, kar je uničujoč rezultat.«

A konkretne rešitve, s katerimi bi se zajezilo ekonomsko krizo, po Morovem prepričanju obstajajo: »Predvsem afriške države morajo poskrbeti za več virov za prebivalce, kar delno tudi počnejo. Teh pa seveda nimajo v izobilju mnoge države. Prva stvar, ki jo je treba narediti, ni samo odstraniti državni dolg za vsaj dve leti, kajti vsem je jasno, da obresti dohodka lahko dosežejo zelo visoke cifre, ki bi se lahko porabile za socialne politike in razvoj.« Kot pripomni Moro, recept vsebuje različne sestavine, a potrebna je volja: »Treba je odstraniti logiko omejevanja porabe v tem trenutku, vendar pa na obzorju ne vidim velikim svetovnih voditeljev.«

vir: https://www.vaticannews.va

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter