Exodus TV

Novice

21.10.2020

Pravno pojasnilo o objavi imen pokojnikov med mašnimi nameni in varovanje osebnih podatkov

21.10.2020

Papež Frančišek na srečanju verskih voditeljev: Potrebujemo mir! Več miru!

21.10.2020

Otroci v molitvi rožnega venca prosili za konec pandemije

20.10.2020

Maccalli po dveh letih ujetništva v Afriki: Vztrajati, da bi živel

20.10.2020

Od torka, 20. oktobra 2020, v vseh (oranžnih in rdečih) statističnih regijah velja prepoved izvajanja verskih obredov z verniki

Več novic

Slovesna razglasitev glavnega zavetnika koprske škofije, sv. Hieronima

ewgwerV soboto, 26. septembra 2020, bo ob 10. uri v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru sveta maša, med katero bodo slovesno razglasili glavnega zavetnika škofije, ki bo po novem sv. Hieronim, cerkveni učitelj.

Slovesnost bo vodil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Jean-Marie Speich. Zaradi epidemije koronavirusa bo potekala po znanih predpisih (maske, razdalja, razkuževanje rok …). Slovesnost bo prenašal Radio Ognjišče.

V nedeljo, 27. septembra, bo v župniji Podnanos 1. škofijski romarski shod v čast novemu glavnemu zavetniku škofije, sv. Hieronimu. Sveta maša bo ob 12. uri v podružni cerkvi sv. Hieronima na Nanosu. Slovesnost bo vodil msgr. dr. Rafko Valenčič.

Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak je 19. avgusta 2020 s Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov prejel potrjen Lastni bogoslužni koledar Škofije Koper, v katerem je za glavnega zavetnika škofije postavljen sv. Hieronim, duhovnik in cerkveni učitelj, ki goduje 30. septembra.

Sv. Hieronim se je leta 386 s svojimi spremljevalci vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan; od takrat Palestine ni več zapustil. Tedaj se je za Hieronima začelo obdobje prizadevnega dela, ki je trajalo skoraj trideset let. Živel je v najstrožji askezi in ves čas posvetil prevajanju in pisanju. V Betlehemu je napisal svoja najpomembnejša bogoslovna in asketska dela, tam je dokončal svoje življenjsko delo – prevod – Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine. To je bilo delo, ki bi dandanes za več let zaposlilo množico strokovnjakov, on pa ga je opravil sam (pri prevajanju je imel v pomoč mnogo pisarjev) in sicer tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo rimskokatoliške Cerkve. Delal je do zadnjega, k večnemu počitku je odšel 30. septembra, najverjetneje leta 420 in na ta dan je njegov god v svetniškem koledarju vesoljne Cerkve.

Utemeljitev novega zavetnika koprske škofije
Češčenost svetnikov in priljubljenost praznikov se v Cerkvi stalno spreminja. Spremembe v družbi in v Cerkvi prinašajo vedno nove potrebe in nove izzive, zato se v vsaki deželi in v vsaki dobi stalno pojavljajo in stopajo naprej novi vzorniki in priprošnjiki, ki odgovarjajo na tekoče potrebe in zahteve. Kakor pravi v evangeliju naš Gospod: »Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro« (Mt 13,52).

Tako je tudi papež Pij XII. leta 1955 odgovoril na pereče delavsko vprašanje tedanjega časa in vpeljal v bogoslužje neobvezni god svetega Jožefa delavca in ga postavil na dan prvega maja, ki je po mnogih deželah že od konca 19. stoletja veljal za civilni praznik dela. Praznik je bil tako na civilnem kakor na cerkvenem področju po različnih deželah sprejet z različnimi občutki, vendar v vseh delavskih območjih še vedno uresničuje svojo vlogo in podpira upravičene zahteve delavcev.

Kot svojega glavnega zavetnika je svetega Jožefa delavca častila tudi obnovljena in povečana Škofija Koper. Iz Okrožnice AASP (Apostolske administrature za slovensko Primorje), št. 1324/66, str. 79-81, je razvidno, da je tedanji Škofijski proprij s svetim Jožefom delavcem kot glavnim zavetnikom AASP stopil v veljavo 1. januarja 1967. Za takšno odločitev so navedeni sledeči trije razlogi: v Novi Gorici naj bi se gradila župnijska in konkatedralna cerkev v čast svetemu Jožefu delavcu; delavstvo že predstavlja najmočnejšo ljudsko plast na Primorskem; papež Pij IX. je (8. decembra 1870) postavil svetega Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Vsi razlogi so v tedanjih razmerah brez dvoma bili tehtni in prepričljivi. Po nam dosegljivih podatkih obnovljena in razširjena Škofija Koper ni zaprosila za lasten škofijski proprij, ampak je kot lasten bogoslužni koledar uporabljala proprij AASP.
Priprava novih lastnih škofijskih bogoslužnih koledarjev, ki je povezana s pripravo novega Rimskega misala, pa je slučajno sovpadla tudi s spominom in proslavo 1600-letnice odhoda svetega Hieronima s tega sveta, ki smo jo proslavili na mednarodni ravni s simpozijem v Ljubljani, od 23. do 26. oktobra 2019, na škofijski ravni pa z obiskom vseh šestih njegovih cerkva na ozemlju škofije, od meseca aprila do meseca septembra 2019.

Razmeroma veliko število cerkva Svetega Hieronima na ozemlju Škofije Koper in lepa udeležba romarjev na vseh shodih, častitljiva obletnica njegovega odhoda v večno domovino ter velika verjetnost, da je rojstno mesto svetega Hieronima dejansko ležalo na ozemlju sedanje Škofije Koper, po drugi strani pa dejstvo, da so zgoraj navedeni razlogi v prid svetemu Jožefu delavcu kot glavnemu zavetniku škofije postali nekoliko manj prepričljivi, vse to nas je spodbudilo, da smo za Lastni škofijski bogoslužni koledar na prvo mesto predlagali svojega rojaka, svetega Hieronima,in Kongregacija za bogoslužje je dne 25. julija 2020, št. 152/19, naš predlog sprejela ter naši prošnji ugodila.

Predlog, da se za glavnega zavetnika Škofije Koper postavi svetega Hieronima, smo utemeljili s sledečim besedilom:
“Sveti Hieronim sam piše, da je bil rojen v mestu Stridon, ki je, od Gotov porušeno, nekoč bilo mejnik Dalmacije in Panonije” (De viris ilustribus, n. 135). Kljub nasprotujočim si predlogom o zemljepisni legi mesta, je mogoče reči, da se med izvedenci mnenja osredotočajo na južno stran poti med Aquilejo (Oglejem) in Emono, današnjo Ljubljano, prestolnico Slovenije. Dolžina poti je okrog 120 km, njen srednji del, približno polovica celotne razdalje, pa poteka po ozemlju sedanje Škofije Koper, kjer stoji na tem območju kar šest cerkva, ki so posvečene Svetemu Hieronimu. Tem cerkvam pa se pridružuje še več kot desetina slik in kipov v drugih sosednjih cerkvah, med katerimi je tudi stranski oltar v stolnici v Kopru z veliko in zelo dragoceno sliko Svetega Hieronima. Škofija Koper je sedaj sufraganska škofija Nadškofije Ljubljana. S češčenjem Svetega Hieronima kot zavetnika škofije želimo okrepiti pobožnost do svetnika, spodbuditi proučevanje imenitnega cerkvenega učitelja in poglobiti branje Svetega pisma. Imamo že veliko svetopisemskih skupin in smo prepričani, da bo izbira zavetnika še povečala gorečnost za Božjo besedo. Zato prosimo za vpis v bogoslužni koledar Škofije Koper.

Jurij Bizjak, koprski škof


Navedeni utemeljitvi je mogoče dodati še dve pomembni besedili:


Papež Benedikt XVI. je v svojem nagovoru na trgu Svetega Petra, dne 7. novembra 2007, navedel, da je Sveti Hieronim bil rojen v današnji Ljubljani v Sloveniji.

Enciklopedija Britannica piše: “Hieronim je bil rojen premožnim krščanskim staršem v Stridonu, verjetno blizu sodobne Ljubljane.”

Zelo želimo okrepiti raziskave in močno spodbujamo vse pristojne civilne in cerkvene ustanove, naj vsaka na svojem področju svoja prizadevanja usmerijo v iskanje porušenega Hieronimovega rojstnega mesta Stridona.
Škof Jurij Bizjak


Nova monografija o sv. Hieronumu


Pri Založbi Ognjišče bo za razglasitev novega zavetnika koprske škofije izšla monografija Sv. Hieronim in naš čas o življenju in delu našega rojaka sv. Hieronima, ob 1600-letnici njegove smrti. Da bi slovenski verniki in javnost bolje spoznali človeka, ki se je zapisal v evropsko in svetovno kulturo, se je koprska škofija leta 2019 odločila in tudi izvedla pomemben načrt: predstaviti življenje in delo sv. Hieronima, posvečeno prevajanju in razlagi Svetega pisma, ki kristjane spodbuja k globljemu spoznanju Božje besede in življenju po njej.

Načrt je obsegal razne dejavnosti: prenovo cerkva, posvečenih sv. Hieronimu (teh je v koprski škofiji 6: Nanos, Koritnice, Čelje, Kozana, Bošamarin, Topolovec), popoldanske maše s predavanjem v teh krajih ter prijateljskemu druženju. Udeležba je bila nepričakovana. Predavanja, ki so jih imeli Alan Tedeško, Blaž Kernel, Marko Rijavec, Bogdan Vidmar, Bogomir Trošt, Rafko Valenčič, so bila namenjena ciljnim skupinam: bibličnim, bralcem Božje besede, katehetom, vzgojiteljem in učiteljem, pevcem, romarjem in pohodnikom. V zborniku so poleg predavanj objavljene slike svetnika, fotografije cerkva in krajev ter njihova predstavitev.

Monografija je znamenje prebujanja tako vloge Svetega pisma v življenju kristjana in vernega občestva kot tudi zavesti slovenskega človeka, da je sv. Hieronim naš rojak, odslej (2020) tudi zavetnik koprske škofije.

Prof. dr. Rafko Valenčič

vir: https://katoliska-cerkev.si

TRENUTNO NA TV



SVETNIK DNEVA

E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter