Exodus TV

Novice

27.5.2020

P. Patton ob ponovnem odprtju cerkva v Sveti deželi

26.5.2020

Pismo svetega očeta ob 25-letnici izida okrožnice Ut unum sint o ekumenizmu

26.5.2020

25 let okrožnice Janeza Pavla II. »Da bi bili eno«

25.5.2020

Laudato si’ – okrožnica, ki po pandemiji usmerja pogled v prihodnost

25.5.2020

Poslanica papeža Frančiška za 54. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2020

Več novic

VERSKA SVOBODA, POT MIRU - Poslanica Benedikta XVI. za 44. svetovni dan miru

Besedilo letošnjega papeževega sporočila za 44. dan miru, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 1. januarja, se začenja z omembo nasilja nad kristjani v Iraku in v nadaljevanju govori o verski svobodi v njeni povezanosti z zagotavljanjem miru na svetu.

papež Benedikt XVI.»Kristjani so danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi svoje vere« (str. 6). STA danes poroča, da so v Nigeriji islamisti med božičnimi prazniki zopet pobili okrog 80 kristjanov.

Verska svoboda, ki je predmet letošnjega papeževega razmišljanja, je bistven sestavni del človekovih pravic. To je vesoljna človekova pravica. »Verska svoboda je … bistvena prvina pravne države: ni je mogoče zanikati, ne da bi s tem hkrati napadli vse pravice in temeljne svoboščine, saj je njihova sinteza in vrhunec. Verska svoboda je lakmusov papir za preverjanje upoštevanja vseh drugih človeških pravic« (str. 11).

Versko svobodo z ene strani ogrožajo religijski fundamentalizem in fanatizem, z druge pa agresivni sekularizem in z njim povezana nestrpnost do Boga in do slehernega izražanja vernosti v javnosti in javnem delovanju verujočih ljudi.

Papež versko svobodo povezuje s človekovim dostojanstvom, ki terja, da človek ostane moralni subjekt, ki išče in tudi najde Presežnost (Transcendenco, Boga) in mu ostaja zavezan na vseh področjih svojega življenja in delovanja. Verske svobode ni mogoče omejiti na svobodo bogoslužja. Kot svoboda javnega izražanja vernikom priznava pravico, da sodelujejo in prispevajo k družbeni ureditvi. »Izključitev vere iz javnega življenja jemlje veri njen življenjski prostor, ki se odpira v presežnost« (str. 13).

»Tudi družba kot izraz osebe in njenih konstitutivnih razsežnosti mora živeti in se organizirati tako, da bo omogočala odprtost v presežnost. Prav zaradi tega zakoni in ustanove neke družbe ne smejo biti oblikovani tako, da prezrejo religiozno razsežnost državljanov ali da jo popolnoma izločijo. Zakoni morajo biti oblikovani z demokratičnim sodelovanjem državljanov, ki se zavedajo svojega pomembnega poslanstva, ter po meri osebe, da jo bodo podpirali v njeni religiozni razsežnosti« (str. 14).

Papež podarja, da verska svoboda nikakor ni povezana z etičnim ali moralnim skepticizmom ali relativizmom, ampak z dostojanstvom sleherne človeške osebe, za katero je svobodno in odgovorno iskanje transcendence bistveno.

Za Cerkev je medreligijski dialog zelo pomemben za sodelovanje vseh verskih skupnosti pri iskanju in utrjevanju miru. »Voditelji vélikih verstev so glede na svoj položaj, vpliv in avtoriteto v svojih skupnostih prvi poklicani k medsebojnemu spoštovanju in dialogu.« (str. 16).V globaliziranem svetu in družbi, ki je vedno bolj etnično in kulturno pluralna, velike religije ne bi smele biti problem, temveč opora za edinost in slogo.

Poslanica Benedikta XVI. za 44. svetovni dan miru


msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik SŠK


TU SŠK

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter