Exodus TV

Novice

30.7.2020

Priročnik za pastoralo mladih: »Duh prenavlja vse stvari. Mlada pastorala za mlade«

29.7.2020

V Benetkah pod mozaiki našli starodavne freske

28.7.2020

Tomaž Erzar na simpoziju SAZU-ja: Žal mi je, ampak...

27.7.2020

Msgr. Pasini o novi spletni strani Vatikanske apostolske knjižnice: Bolj živa in intuitivna

27.7.2020

Nadškof Stanislav Zore na praznik sv. Jakoba podelil zakoncema Rigler odličje sv. Cirila in Metoda

Več novic

Molitveno bdenje duhovna priprava na beatifikacijo Janeza Pavla II.

molitveno bdenjeRIM sobota, 30. april 2011, RV) – Nocojšnje molitveno bdenje na rimskem stadionu Circo Massimo je predstavljalo duhovno pripravo na beatifikacijo Janeza Pavla II. Poleg molitve svetlega dela rožnega venca so ga zaznamovala predvsem pričevanja. Najprej je o svojih spominih spregovoril nekdanji vatikanski tiskovni predstavnik Joaquín Navarro-Valls. Za njim je pričevala redovnica Marie Simon-Pierre, katere čudežno ozdravljenje je odprlo pot postopku za beatifikacijo.

Nato je spregovoril še krakowski nadškof in osebni tajnik nekdanjega papeža kardinal Stanislaw Dziwisz. Svoje pričevanje je začel »s sklonjeno glavo in hvaležnim srcem«. Te besede je vedno znova v svojih govorih uporabljal tudi Janez Pavel II. Kardinal je svojo hvaležnost v prvi vrsti izrazil Gospodu, ki vodi, kliče in ki je nekega dne očaral mladega Karla ter ga povabil, naj hodi za Njim. Namenil mu je pomembno poslanstvo in želel tudi, da ga Cerkev uvrsti med blažene in svete. Dziwisz se je nato zahvalil papežu Benediktu XVI. in drugim, ki so sodelovali v postopku beatifikacije. Povedal je, da je bilo mesto Rim, ki je te dni popolnoma v znamenju beatifikacije, Janezu Pavlu II. zelo pri srcu. Tu se je počutil doma, mesto je pogosto občudoval z oken Apostolske palače in ga blagoslavljal. Pri sebi pa je vedno imel tudi majhen zemljevid, na katerem je označeval rimske župnije, katere je že obiskal, in tiste, kjer so ga še pričakovali.

Kardinal je nato izrazil še globoko ganjenost ob dogodku beatifikacije in prepričanje o svetosti Janeza Pavla II. Povedal je, da je veliko časa preživljal v tišini. Delati z njim, biti njegov tajnik, je pomenilo »imeti rad njegovo tišino« in mu zagotavljati življenjski prostor, ki je v prvi vrsti vključeval čas za Boga. Dziwisz je poudaril tudi, da so se njegove besede vedno povsem ujemale s tistim, kar je živel. Njegov pogled je bil pogled močne in globoke vere in celo v zadnjih dneh trpljenja je bilo iz njega moč razbrati posebno ustvarjalno moč, ki je izvirala iz njegovega bogatega notranjega življenja.

V drugem delu je zbrane nagovoril tudi vikar rimske škofije kardinal Agostino Vallini. Iz življenja Janeza Pavla II. je izpostavil predvsem njegovo pričevanje vere. Bil je človek močne vere, osvobojene strahov in kompromisov, dosledne do zadnjega diha in oblikovane preko preizkušenj in trpljenja. Janez Pavel II. se je popolnoma predal Bogu in služenju Cerkvi. Njegova velika želja je bila »postati vedno bolj eno s Kristusom Duhovnikom po evharistični daritvi, iz katere je črpal moč in pogum za svoje neutrudno apostolsko delovanje.« Kristus je bil na začetku, v središču in na vrhuncu vsakega njegovega dneva, bil je smisel ter cilj njegovega delovanja. V luči te vere lahko razumemo tudi skrivnost trpljenja, ki ga je zaznamovalo in očiščevalo od mladih let dalje, tako da je na koncu ves svet občudoval s kako krotkim duhom se je soočil z boleznijo.

Vallini je izpostavil tudi njegovo ljubezen do človeka. S pogledom, uprtim v Kristusa Odrešenika, je verjel v človeka in ga spodbujal, da bi kot svobodna oseba sodeloval pri uresničitvi pravičnejšega in bolj solidarnega človeštva. A človek ne more živeti brez ljubezni, zato je Janez Pavel II. vedno ponavljal: Ne bojte se ali Na stežaj odprite vrata Kristusu. Božja ljubezen je namreč neločljivo povezana z ljubeznijo do človeka. Prav na poseben način pa je ta Božji služabnik ljubil vse ranjene: revne, bolne ali izključene. Pa tudi mlade, za katere je pravil, da so bogastvo Cerkve in družbe. Zato jih je vabil, naj se pripravljajo na velike odločitve, naj zaupajo in hodijo za Kristusom. Na koncu je Vallini poudaril še, da spomin na priljubljenega papeža ne sme pomeniti vrnitev v preteklost, ampak zaklad njegove človeške in duhovne dediščine, ki naj postane spodbuda, da z upanjem gledamo v prihodnost.

Bdenje se je zaključilo z zaključno molitvijo in apostolskim blagoslovom papeža Benedikta XVI., ki se je zbranim pridružil preko neposrednega prenosa iz Apostolske palače.

VIR RADIO VATICAN

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter