Papež pozval kristjane k skupnemu obhajanju velike noči
Rimu so na praznik spreobrnjenja sv. Pavla v apostolu posvečeni baziliki s slovesnimi večernicami sklenili 58. teden molitve za edinost kristjanov.
Molitev večernic v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja je vodil papež Frančišek, udeležili pa so se je tudi številni duhovniki in verniki iz drugih krščanskih Cerkva. Sveti oče se je v nagovoru navezal na evangeljski odlomek o srečanju med Jezusom in Marto ob Lazarjevi smrti in poudaril, da se z Jezusom upanje vedno znova rodi, saj nas On vedno dvigne ter nam daje moč za nov začetek in nadaljevanje poti: »Dragi bratje in sestre, nikoli ne pozabimo: upanje ne osramoti; upanje nikoli ne osramoti. To je pomembno tudi za življenje krščanskih skupnosti, naših Cerkva in naših ekumenskih odnosov.«
Skupna izpoved vere
Kot poročajo vatikanski mediji, je spomnil tudi na 1700. obletnico Nicejskega ekumenskega koncila, ki nas vabi, da vztrajamo na poti k edinosti. Takrat oblikovana veroizpoved je še danes skupni temelj krščanskih Cerkva, je poudaril Frančišek. Gre za »skupno izpoved vere, ki presega vse razdeljenosti, ki so skozi stoletja ranile Kristusovo telo«. Obletnica nicejskega koncila torej predstavlja leto milosti, tako papež, »priložnost za vse kristjane, ki molijo isto veroizpoved in verujejo v istega Boga, da bi znova odkrili skupne korenine vere in ohranili edinost«.
Skupno obhajanje velike noči
Sveti oče je različne krščanske Cerkve znova pozval, naj se dogovorijo o skupnem datumu obhajanja velike noči. Velikonočni datum v svetem letu 2025, ki je v zahodnih in vzhodnih Cerkvah tokrat na isti dan, 20. aprila, bi morali po njegovih besedah vsi kristjani razumeti »kot povabilo k odločnemu koraku proti enotnemu datumu obhajanja velike noči«. Katoliška cerkev je pripravljena sprejeti datum, ki si ga vsi želijo - datum edinosti.
Razlog, zakaj to ni samoumevno, je dejstvo, da velika noč nima določenega datuma: gre za premični praznik, ki se izračunava po določenem pravilu in - odvisno od veroizpovedi - temelji tudi na drugačnem koledarju. Kot običajno je papež tudi tokrat nekoliko odstopil od predvidenega nagovora in poudaril: »Katoliška cerkev je pripravljena sprejeti datum, ki si ga vsi želijo - datum edinosti.«
Da bi razumeli razlike, se moramo vrniti daleč nazaj v zgodovino: že v zgodnjih dneh krščanstva velike noči niso povsod praznovali na isti datum. Na prvem uradnem srečanju vseh škofov, koncilu v Niceji leta 325, pred natančno 1.700 leti, so zato sprejeli odločitev, da bi datum velike noči poenotili. V skladu s tem je velika noč vedno na prvo nedeljo po polni luni, ki sledi začetku pomladi oz. enakonočju. S tem je bil zagotovljen standardiziran datum na podlagi t. i. julijanskega koledarja, ki ga je uvedel Julij Cezar in je bil v uporabi do 16. stoletja.
Koledarska reforma papeža Gregorja
Ker pa julijanski koledar ni bil povsem natančen, ga je papež Gregor XIII. reformiral. Nastal je t. i. gregorijanski koledar, ki se je od leta 1582 uveljavil po vsem svetu kot civilni koledar, medtem ko so na cerkvenem področju številne pravoslavne in vzhodne Cerkve za izračune cerkvenih praznikov ohranile julijanski koledar. Zato veliko noč v različnih krščanskih Cerkvah običajno praznujemo na različa dneva.