Novice

Leta 1974 je v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča v Kopru izšla knjiga z naslovom Ukradli ste mi srce, v kateri italijanska salezijanska duhovnika Enzo Bianco in Carlo de Ambrogio na mikaven način predstavita sv. Janeza Boska ali Don Boska, ustanovitelja salezijancev in velikega vzgojitelja mladine. Na koncu te knjige je Don Boskov slovarček in pod geslom 'vzgoja' beremo njegove misli: »Moj vzgojni sistem? Zelo preprost je: pustite mladim vso prostost, da počno stvari, ki so jim najbolj všeč. Pri tem pa morate v njih odkrivati kali njihovih dobrih nagnjenj ter poskrbeti, da se razvijejo. Vsakdo z veseljem dela samo tisto, za kar se čuti sposobnega, zato to upoštevam in moji gojenci delajo vsi od kraja ne le z vnemo, ampak tudi z veseljem.«

V Katoliški cerkvi 31. januarja praznujemo god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska.\r\nSalezijanci so ena od moških redovnih skupnosti tudi v Cerkvi na Slovenskem, ki jih je v 19. stoletju ustanovil Janez Bosko v Italiji. Njihovo življenje in poslanstvo sta predstavljena na spletni strani.\r\n \r\nŽivljenjska pot in poslanstvo\r\nJaneza Boska (1815–1888) je papež Pij XI. (1922–1939)

\r\nV soboto, 4. februarja 2023, bo v Ljubljani v Hiši bratstva (Trubarjeva 82) srečanje za mlade, na katerem bodo spregovorili o globinah in pomenu duhovništva in Bogu posvečenega življenja. Srečanje se bo začelo ob 9.00, ob 17.30 pa bo sveta maša.\r\nSrečanje je namenjeno vsem mladim, ki se v srcu sprašujejo o posvečenem življenju ali duhovništvu. Srečanje bo sestavljeno iz teološkega

\r\nV soboto, 4. februarja 2023, bo ob 16. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore daroval sveto mašo za bolnike z rakom ter za njihove svojce in prijatelje. Po maši bo zbrane blagoslovil z relikvijami sv. Leopolda Mandića.\r\nSveti pater Leopold Mandić je bil leta 2020, na svetovni dan bolnikov, ki ga obeležujemo na god Lurške Matere Božje 11.

\r\nPapeževo potovanje v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan naj bi pripomoglo k ustavitvi nasilja. Tako je v pogovoru za vatikanske medije dejal kardinal Parolin, za katerega bi obisk »lahko pomenil prelomnico v pogosto tragičnih dogodkih v teh dveh državah«.\r\nSveti oče bo 40. mednarodno apostolsko potovanje začel 31. januarja v Demokratični republiki Kongo in ga sklenil 5. februarja

Gizdava, domišljava in vase zagledana Hiacinta se je za vstop v samostan odločila zaradi razočaranja v ljubezni. Deset let je kljub temu, da je postala redovnica, še naprej živela svoje posvetno življenje.

Valerij se je rodil v 3. stoletju in naj bi bil drugi trierski škof, Evharijev naslednik. Po smrti naj bi ga skupaj z Evharijem pokopali v Evharijevi cerkvi, današnji opatiji sv. Matija v Trierju. Na slikah je upodobljen kot škof, včasih z mitro, na vseh upodobitvah pa ima pri sebi knjigo in škofovsko palico.

Dvanajsto stoletje je rodilo prve univerze visoke šole, na katerih so poučevali vse, kar je bilo tedaj znanega na vseh področjih. Med najbolj slovečimi je bila že od vsega začetka univerza v Parizu, imenovana tudi Sorbona (po duhovniku Robertu de Sorbonu, ki je ob njej ustanovil študentski kolegij). Njen ugled so širili odlični profesorji, med katerimi je bil tudi sv. Tomaž Akvinski, današnji godovnjak.

Uršulinke so redovnice, katerih temeljno poslanstvo je evangeljsko življenje sredi sveta in skrb za vzgojo ženske mladine. Apostolat uršulink je vključen v vzgojno poslanstvo Cerkve. Že od vsega začetka delujejo na katehetskem področju. Uršulinke so vodile tudi številne šole za dekleta. Svojo prvo hišo na slovenskih tleh so imele uršulinke v Gorici leta 1672, od tam so trideset let kasneje prišle v Ljubljano, kjer so imele vse do konca druge svetovne vojne odlično dekliško gimnazijo. Danes imajo slovenske uršulinke doma šest hiš, nekaj slovenskih uršulink deluje v misijonih.

Dan po prazniku spreobrnitve apostola Pavla, največjega misijonarja vseh časov, se spominjamo njegovih dveh najljubših učencev: Timoteja in Tita. Prvega Pavel omenja v domala vseh svojih štirinajstih pismih in o njem pravi, da mu je "pomagal pri evangeliju kakor sin očetu": Tita pa pohvali, da mu je "v skupni veri pravi sin". Tema dvema je naslovil svoja tri pastoralna pisma: Timoteju dve, Titu eno. Iz vseh je čutiti, kakšna apostolska vnema je te tri može povezovala.