Novice

Na današnji dan Cerkev že nad 1200 let obhaja praznik Vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom.

Alfonz Rodriguez (1598-1628) je bil eden od treh jezuitov, ki so bili ubiti v misijonih v Paragvaju. Bil je mlad misijonar, vesel, da je lahko delal s patrom Janezom del Castillo, s katerim sta skupaj pripljula v novi svet že kot sholastika, jezuitska študenta in spremljal patra Roka Gonzaleza, izkušenega misijonarja na potovanju k novo nastajajočim misijonskim postojankam.

Življenjska zgodba današnjega godovnjaka sv. Marcela, stotnika rimske vojske, potrjuje staro resnico, da tirani vseh časov človeške zgodovine hočejo imeti trdno oporo vojaštva, kajti laž se more obdržati na površju le s silo. Vojaki morajo misliti in delati tako, kakor hoče vladar. Za tistega, ki se temu pravilu ne podreja, v njihovih vrstah ni prostora.

Komaj desetleten je Mihael vstopil v don Boskov oratorij v turinskem predmestju Valdocco, tam obiskoval zavodsko šolo, zato se je zdelo nekako samoumevno, da je s petnajstimi leti iz don Boskovih rok prejel talar in bil nato čez dobrih sedem let posvečen v duhovnika. Vseskozi, od samih začetkov Družbe sv. Frančiška Saleškega, je bil tesen don Boskov sodelavec.

Starokrščansko izročilo ve povedati, da so nekateri apostoli po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha oznanjali evangelij skupaj. Med temi naj bi bila tudi Simon in Juda, ki ju na vseh seznamih apostolov v evangelijih najdemo na desetem in enajstem mestu – na dvanajstem, zadnjem, je vselej izdajalec Juda Iškariot. Zaradi tega sta apostola Simon in Juda neločljivo povezana tudi na vseh svetniških koledarjih katoliške Cerkve in njun praznik obhajamo 28. oktobra.

Sabina je skupaj s sestro Kristeto rešila brata Vincenca iz ječe. Zaprli so ga med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana in njegovega sovladarja Maksimina Daja, ker ni hotel častiti vladarja. Vsi trije so pobegnili, a so jih v Avili ujeli in jih kruto mučili. Bičali so jih, jih tepli, razčetverili in na koncu strli. Ostanke trupel so vrgli v hrano živalim.

Med mnogimi Lucijani, ki jih katoliška Cerkev časti kot svetnike in so bili povečini mučenci iz prvih krščanskih stoletij, je najbolj znan sv. Lucijan Antiohijski, teolog in mučenec (+ 312), čigar god obhajamo 7. januarja.

Ime Darinka je tvorjenka na ‑ka iz imena Darina. To ime je s priponskim obrazilom ‑ina izpeljano iz imenske podstave Dar‑, ki je lahko nastala po krajšanju imen Darij, Darija, Darja ali Božidar, Božidara. Imeni Darina in Darinka je možno razlagati tudi naravnost iz občne besede dár ‘darilo’. Iz imenske podstave Dar-, ‑dar so s priponskimi obrazili ‑ja, ‑ka, ‑ko tvorjena imena Darja, Darka, Darko. Ime Darja razlagajo tudi kot rusko skrajšano obliko imena Dorofeja, slovensko Doroteja.

Rodil se je leta 1807 v španski pokrajini Kataloniji, v družini, ki se je preživljala s tkalstvom. Čeprav je kazal velik talent za nadaljevanje očetove obrti, se je raje odločil za študij bogoslovja in želel postati kartuzijan. Pozneje je vstopil k jezuitom, a se je zaradi bolezni vrnil v Španijo in začel misijonariti. S pridiganjem, spovedovanjem in založniško dejavnostjo (ustanovil je versko knjižno družbo) je spreobrnil celotno Katalonijo, Kanarske otoke, Kubo in Madrid, kraje, kjer je deloval.

Čeprav se je nasilje v Franciji oktobra 1794 uradno končalo, je bila Cerkev še vedno preganjana. Izmed uršulink, ki so bile zaprte v Valenciennesu, jih je bilo 17. in 23. oktobra 1794 enajst obgavljenih z giljotino. Benedikt XV. jih je 13. junija 1920 razglasil za blažene.