Sv. Helena, neobvezni god

Ime Helena izhaja iz grškega imena Helénē z domnevnim pomenom 'sijajna, bleščeča', tudi 'plamenica'. Helena je bila v grški mitologiji hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena in je pralik ženske lepote. Paris jo je zapeljal in jo odvedel v Trojo, kar je bil povod za trojansko vojno.

Na ozemlju Slovenije je ime Helena izpričano že od 11. stoletja. Ime Helena je pri Angležih Helen, Ellen, Nelly, irsko-angleško Eileen; pri Nemcih Helena, skrajšano Lena, Eila, Ena, Hela, klicno Nelli; pri Francozih Hélène; pri Madžarih Ilona, skrajšano Ilka, ljubkovalno Ilonka; pri Fincih Eila; pri Hrvatih in Srbih Jelena, Jelenka, Jelina, Jela, Jelka, Lenka; pri Italijanih in Špancih Elena, Elina; pri Poljakih Halina, Halinka, Halka; pri Rusih Elena, ljudsko Alëna, manjšalno Lëlja.

V koledarju je več svetih Helen: 15. aprila Helena, alzaška kneginja iz Hunaweirja, 31. julija Helena, švedska kneginja, mučenka (u. 1160), 18. avgusta Helena, carigrajska cesarica, mati rimskega cesarja Konstantina I. (u. 330). V Sloveniji je 18 cerkva sv. Helene.

Sv. Helena je tudi v izimenskih izrazih svete Helene križ 'ozvezdje' ter sv. Helene križ 'ime rastline Scabiosa columbaria'. Iz zgodovine je vredna omembe še ena sveta Helena, in sicer otok Sv. Helena v Atlantskem oceanu, kjer je leta 1821 v izgnanstvu umrl Napoleon Bonaparte.