Izjava Katedre za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ob referendumu o samomoru s pomočjo
Teologi, ki se ukvarjamo z etičnimi in duhovnimi vprašanji, vabimo slovensko javnost pred referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (23. november 2025) k poglobljenemu razmisleku o vsebini in posledicah tega zakona za odnos do najbolj krhkih in ranljivih oseb v naši družbi in spremembo pogleda na vrednost človeškega življenja.
V luči krščanske duhovnosti in etične odgovornosti je tak zakon nesprejemljiv. Prava oblika pomoči pri umiranju ni v zagotavljanju pogojev za samousmrtitev, ampak v spodbujanju skrbi in sočutnega spremljanja umirajočih, v krepitvi mreže paliativne oskrbe in njene dostopnosti za vse državljane Slovenije.
Paliativna oskrba temelji na celostni skrbi za umirajoče, ki vključuje obvladovanje bolečine, psihološko in duhovno podporo ter sočutno spremstvo bolnika in njegovih bližnjih. Izkušnje držav z razvito paliativno mrežo kažejo, da ustrezna oskrba bistveno zmanjša željo po predčasnem končanju življenja. Prednostna naloga naše družbe naj bo razvoj kakovostne paliativne mreže, ki bo omogočila dostojno življenje do naravne smrti, ne pa uvedbo pomoči pri samomoru.
Trpljenje je sestavni del človeške izkušnje in se mu človek ne more povsem izogniti. Krščanska duhovnost trpljenja ne poveličuje, temveč poudarja vrednost sočutne bližine in ljubezni, ki ostajata s trpečim človekom tudi sredi preizkušenj. V takšni bližini čas slovesa postaja šola ljubezni, človečnosti in zorenja za večnost.
Pomoč pri samomoru preusmerja pozornost od odnosa k postopku odločanja, s čimer izgubljamo priložnost, da bi trpljenje in umiranje živeli kot prostor sočutja in skupnosti.
Krščanska etika zagovarja spoštovanje življenja v vseh njegovih obdobjih in oblikah. Aktivno poseganje v človeško življenje z namenom škodovanja ali končanja življenja je etično nesprejemljivo in vnaša nevarno razločevanje med vrednim in nevrednim življenjem. Vsako človeško življenje od spočetja do naravne smrti je sveto in nedotakljivo.
Kakovost družbe se meri po tem, kako skrbi za svoje najranljivejše – težko bolne, invalidne, ostarele in umirajoče. Slovenija potrebuje več vlaganj v zdravstvo, paliativno oskrbo in podporo družinam, ne pa uzakonitve pomoči pri samomoru.
Pozivamo slovensko javnost, da se referenduma udeleži premišljeno, odgovorno in v spoštovanju dostojanstva vsakega človeškega življenja.
izr. prof. dr. Ivan Platovnjak, predstojnik
izr. prof. dr. Roman Globokar
doc. dr. Tadej Strehovec
as. dr. Gabriel Kavčič
as. dr. Štefan Hosta
Novice 





