Novice 
Ob 50. obletnici uničujočega potresa v Furlaniji in Posočju spominska maša
Ob 50. obletnici potresa so se prebivalci Furlanije ponovno zbrali v spomin na žrtve in dogodke, ki so zaznamovali generacije. Na sveti maši ki je potekala v Humini, se je približno 5000 ljudi udeležilo svete maše, ki jo je vodil predsednik italijanske škofovske konference, kardinal Matteo Maria Zuppi.
Zbralo se je 19 škofov in 200 duhovnikov na oltarju, med njimi tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Dogodek je bil namenjen spominu na tragedijo, pa tudi razmisleku o tem, kako se je po njej oblikovala solidarnost, ki je zaznamovala obnovo regije, poroča Radio Ognjišče.
Leto 1976 se je v zgodovino zapisalo kot eno najbolj pretresljivih obdobij za prebivalce Furlanije, Posočja in širšega območja ob meji med Italijo in takratno Jugoslavijo. 6. maja ob 21.12 je namreč močan potres z magnitudo 6,5 v nekaj sekundah spremenil podobo pokrajine in usodo tisočih ljudi.
Žarišče potresa je bilo v bližini Humina (italijansko Gemona del Friuli), severno od Vidma, tresenje tal pa so čutili daleč preko meja – vse od severne Italije do srednje Evrope. Umrlo je skoraj tisoč ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih, več kot 150.000 pa je ostalo brez doma.
Potres prizadel tudi Slovenijo
Najhuje je bilo na severovzhodu Italije, kjer so bila številna mesta in vasi skoraj povsem uničena. Najhuje je bilo poleg Humine v vaseh Pušja vas in Osovk. Tudi v Sloveniji, predvsem v Posočju, je potres povzročil ogromno materialno škodo in poškodoval približno 11.000 stavb. Posebej hudo so bile prizadete vasi, kot so Breginj, Podbela, Robidišče in okoliški kraji, kjer so se ljudje čez noč znašli brez varnega zavetja.
Po prvem udaru so sledili številni popotresni sunki, med katerimi je bil najmočnejši 15. septembra istega leta z magnitudo 5,9. Ta je dodatno porušil že poškodovane objekte in še otežil obnovo, piše STA.
5000 vernikov se je udeležilo svete maše v spomin
Papež Leon XIV. je v sporočilu vsem zbranim izpostavil, da je prav delo lokalnih skupnosti omogočilo hitro okrevanje po potresu, pri čemer je Furlanijo označil kot trajen zgled sodelovanja in skupnega gradjenja dobrega.
V temi je slišala jok svojega bratca in ga poskušala potolažiti
V svojem nagovoru je kardinal Zuppi spomnil na konkretne zgodbe ljudi, ki so preživeli potres. Ena izmed njih opisuje deklico, ki je ostala več ur ujeta pod ruševinami hiše: »V temi je slišala jok svojega bratca in ga poskušala potolažiti. A ko so prišli reševalci, bratec ni več jokal. Da sta umrla tudi njena mama in oče, je razumela sama.« Deklica je zaradi posledic postala invalidna. Kardinal je dodal: »Monsignor Battisti je pripovedoval, da so bolečino brali na pretresenih obrazih, čutili so jo v pripovedih, prekinjenih z jokom.«
Strah in vznemirjenost tudi po 50 letih
Kardinal je v nadaljevanju govoril tudi o strahu in vznemirjenosti, ki ostajata prisotni še desetletja po dogodku: »Ljubezen nas uči, kako se z njima spopasti, da ne ostanemo njuni ujetniki. Jezus gre, da nam pripravi mesto, ker kot tisti, ki ljubi, želi, da bi ljubljeni bili tam, kjer je on.«
Ob tem je poudaril, da je izkušnja po potresu postala tudi družbeni nauk o sodelovanju: »Zato se ne smemo deliti, saj nas to oslabi in naredi nemočne pred tolikšnim trpljenjem. In želel bi si, da bi se danes, tako kot takrat, iz Furlanije razširilo to zavedanje za našo državo, za Evropo, za svet, z resnostjo in ponižnostjo. Niso izgubljali časa za razprave, za delitve, in iz tega prizadevanja so nastale pomembne stvari za vse.«
