Novice

Dragi bratje duhovniki, spoštovani sorodniki in prijatelji, dragi bratje in sestre. Vsem se zahvaljujem, da ste se prišli poslovit od zemeljske poti duhovnika in muzikologa dr. Eda Škulja. Sorodnikom v imenu ljubljanske nadškofije in v svojem imenu izrekam sožalje in jim obljubljam spomin v molitvi in pri mašni daritvi za pokojnega duhovnika. Želim se zahvaliti tudi vsem, ki ste spremljali njegovo življenjsko pot, zlasti v zadnjih letih in mesecih, ki jih je preživel v Duhovniškem domu Mane nobiscum na Lepem potu. Zahvaljujem se osebju doma za nego in skrb, ki ste mu jo izkazovali, posebno pa sestrama, ki sta bili ob njem ob njegovi smrti, da ga je s tega sveta spremljala človeška bližina in molitev.

Rozalija iz Palerma je živela v 12. stol. na otoku Siciliji. Rojena je bila okoli leta 1130 v mestu Palermo, kjer je imel svoj dvor sicilski kralj Roger II. Po materi je bila Rozalija v sorodu z njim, njen oče grof Slnibald pa je bil gospodar nad mestecema Coschina in Rosa. Rozalija se je razcvetela v pravo rožo. Vzgajali so jo kot kraljično. Ko je kazalo, da bo dobila bogatega ženina, pa se je pred snubci umaknila v samoto. Naselila se je v votlini na Monte Reale (Kraljevski gori) nad mestecem Coschino. S seboj je vzela le razpelo (križ) in nekaj nabožnih knjig. Tam je živela v strogi pokori in v prisrčnem duhovnem združenju z Bogom.

Za Leonom I. je Gregor I. drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Zaslužil si ga je, ker je modro vodil krmilo Kristusove Cerkve v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Razumno je povzel pridobitve dotedanjih krščanskih stoletij in jih kot skrbno urejeno dediščino izročil prihodnjim. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje (gregorijanski koral), kar je vse imelo stoletno veljavo. Bil je res 'božji konzul', kakor je zapisano na njegovem grobu: namreč od Boga poslani pomočnik vsemu človeštvu in svetovalec ljudem kot glasnik božje volje.

Lahko rečemo, da je bil prvi duhovni učitelj svete Terezije Margarete prav njen oče Ignacij, mož globoke vere in plemenitega značaja. Že kot majhna deklica je bila namreč obdarovana s čisto in jasno vero, ki ji je omogočala, da je v vsem svojem ravnanju pozabljala nase in imela pred očmi zgolj izpolnjevanje božje volje. V vsem je videla Boga, tako da je bilo hrepenenje po Bogu »dihanje njene duše«. S sedemnajstimi leti je vstopila v samostan bosonogih karmeličank v Firencah in z vso gorečnostjo svojega čistega srca in duše živela redovno življenje. Poslušnost in zatajevanje svoje volje jo je vodilo k čim večji notranji zbranosti, obenem pa je bila s svojim notranjim mirom velika opora sestram. V globoki ponižnosti je pozabljala nase in se razdajala v službi bližnjim.

V soboto, 14. septembra 2024, bo v vseh šestih slovenskih škofijah potekal tradicionalni molitveni dan za duhovne poklice. Letos bo osrednje geslo »Prosite Gospoda žetve«. V nadaljevanju objavljamo spored dogajanja po škofijah:

V nedeljo, 1. septembra 2024, je v baziliki Lurške Marije v Brestanici potekalo srečanje bolnikov, ostarelih ter invalidov Škofije Celje. Sveto mašo je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Homilijo škofa Jamnika objavljamo v celoti.

Sveti Egidij, s katerim se začenja svetniški koledar meseca septembra, je zelo češčen svetnik v Angliji, po deželah Srednje Evrope in tudi pri nas, kjer je uvrščen med pomočnike v sili. O veljavi, ki jo ima ta svetnik, ki mu pri nas pravimo Tilen ali Šent lij, na Krasu tudi Tilih (ali Tilh), pričuje dejstvo, da mu je na Slovenskem posvečenih 18 cerkva (12 sv. Egidiju, 4 sv. Tilnu, 2 Št. Ilju) – po teh cerkvah se kraji imenujejo Št. Ilj ali Šentilj. Osebno ime Egidij ali Tilen pa je danes pri nas razmeroma redko.

Danes obhajamo spomin takega junaka krščanskega usmiljenja. V dejanju je pokazal, kako resnično je mislil, ko je govoril: »Rešitev sužnja mi je več kot lastno življenje.« Umrl je za posledicami ječe in pomanjkanja, prestanega za krščanske ujetnike, ko mu je bilo komaj štirideset let. Luč sveta je zagledal okoli leta 1200 v španski pokrajini Kataloniji. Priimek Nonat (latinsko non natus – nerojeni) je dobil, ker je mati umrla pred njegovim rojstvom in gaje rešila zdravniška pomoč. Že zgodaj je čutil veselje do duhovniškega poklica, toda oče se je bal, da bi šolanje preveč stalo, zato ga je poslal na samotno pristavo ovce past. Tam blizu je bila kapela z lepo Marijino podobo in pastirček Rajmund je rad zahajal vanjo.

Bil je škof v mestu Tibiuka v prokonzularni Afriki – v današnjem Tunisu – za časa rimskega cesarja Dioklecijana, zadnjega preganjalca kristjanov med cesarji. Leta 303 je izdal odlok, s katerim je kristjanom odvzel državljanske pravice in častne službe, prepovedal dajati svobodo krščanskim sužnjem, zapovedal sežgati svete knjige kristjanov in porušiti njihove bogoslužne stavbe. Odlok so razglasili po vseh pokrajinah prostranega cesarstva.

\r\nDruštvo katoliških pedagogov Slovenije v sodelovanju s Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in Slovenskim katehetskim uradom pripravlja Teden vzgoje 2024. Potekal bo od 1. do 7. 9. 2024, naslov letošnjega tedna je Romarji upanja. V molitveni pripravi na jubilejno leto letos predvsem vabimo k molitvi za različna področja vzgoje.\r\nKot vsako leto smo različne avtorje povabili