Novice

Izidorjevi spisi nam odkrivajo izredno razgibanost in široko razgledanost velikega duha. V njih je strnil ne le miselno bogastvo krščanstva, marveč celotno znanje minulih stoletij. V duhovni zmedi tedanjih časov je Izidor kakor svetilnik pravovernosti. Njegov prijatelj škof Braulio je naštel sedemnajst njegovih del s pripombo, da je poleg teh še veliko drugih.

\r\nMariborski nadškof Alojzij Cvikl je v velikonočnem intervjuju za Radio Ognjišče poudaril pomen poglobitve posameznikovega osebnega odnosa z Bogom, ki se potem odraža v povezanosti z občestvom. Po njegovem je razveseljujoč podatek, da se karitativna dejavnost v Nadškofiji Maribor krepi, dobro delujejo tudi župnijski pastoralni sveti, skrbi pa ga upad duhovnih poklicev.\r\nNa vprašanje,

\r\nPapež Frančišek bo v nedeljo, 7. julija 2024, v Trstu. Novico je sporočila 24. januarja 2024 Italijanska škofovska konferenca (CEI).\r\nOb priložnosti sv. Fračiška Saleškega (zavetnik časnikarjev) so se novinarji srečali v prostorih tržaške škofije. V škofijski kapelici je tržaški škof daroval sveto mašo, sledil je pogovor s škofom, ki ga je vodil predsednik časnikarske zbornice

Ime Irena izhaja iz grškega imena Eirē'nē. Tako se je imenovala grška boginja sreče. Ime povezujejo z grško besedo eirē'nē 'mir'. Moška oblika imena Irena je Irenej, grško Eirēnáios, ki ga razlagajo iz grškega pridevnika eirēnáios 'miren, miroljuben'. Imenu Irena je pomensko ustrezno ime Miroslava, skrajšana Mira, Mirka, Mirna, Ireneju pa Ljubomir, Miroslav in Friderik. Irina je ruska oblika imena Irena.

\r\nZ letošnjo vodilno mislijo »Vir vesela in povezanosti« zaključujemo letošnjo preventivno akcijo 40 dni brez alkohola, s katero smo spodbujali k iskanju talentov in darov, ki nas povezujejo med seboj in so dobra izbira namesto alkohola.\r\n»Živimo v družbi, ki misli, da mora biti ves čas vshičena, obdana s srečo, da moraš ves čas delati tisto, ki te veseli in imaš rad. Pomembno je

Ljubezniva zgodbica pripoveduje o današnjem svetniku, da je dvakrat stopil v krušno peč, da jo popravi; čeprav je bila močno zakurjena, mu ognjeni plameni niso škodovali. Podobno mu ni mogel do živega duh renesančne dobe, ki je bila popolnoma zaverovana v tostranstvo in je slavila predvsem zunanje veličje. Že kot otrok se je odločil za življenje po čistem evangeliju, kakor ga je živel sv. Frančišek Asiški, njegov krstni zavetnik.

Sv. Hugo je delal čast svojemu imenu. Rodil se je leta 1053. Odločil se je za duhovniški poklic, vendar se ni dal takoj posvetiti. Po končanem šolanju v rojstnem mestu Valence blizu reke Rhone v Franciji je šel še po svetu, da bi si izpopolnil svoje znanje.

Po stari zavezi je bil Benjamin najmlajši med 12 sinovi očaka Jakoba in Rahele. Mati ga je pred smrtjo ob porodu imenovala Benoni 'sin moje bolečine', oče pa ga je preimenoval v Benjamin. Benjamin je praoče židovske veje, iz katere je izšel prvi izraelski kralj Savel. Iz tega rodu je bil tudi apostol Pavel, ki se je pred spreobrnjenjem imenoval Savel.

Savoja je gorata deželica na jugovzhodu Francije, ob meji z Italijo in Švico. Proti koncu 14. stoletja se je razširila v italijanski Piemont. Leta 1414 je nemški cesar Sigismund savojskemu gospodarju Amadeju VIII. podelil naslov vojvoda. Amadej pa je kmalu prestol prepustil svojemu sinu Ludviku, sam pa šel kot menih v samoto. Kasneje je sprejel izvolitev za papeža od skupine škofov, zbranih na koncilu v Baslu oziroma v Ferari. Kot papež si je privzel ime Feliks V. in bil je zadnji razkolni papež v zgodovini. Ko je spoznal svojo zmoto, je odstopil in se vrnil v samoto.

Pred več kot osemsto leti na današnji dan 29. marca 1195 je na gori Karmel v Palestini umrl sveti Bertold, ki velja za začetnika karmeličanskega reda. Ta strogi red, ki časti Boga z molitvijo in s pokoro, na slovenskih tleh nima nobenega moškega samostana, obstajata pa samostana karmeličank v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu. Red nosi ime po gori Karmel, kjer mu je tekla zibelka in sicer v času križarskih vojn. Tudi med križarji, ki so šli iz krščanske Evrope osvobajat svete kraje v Palestini izpod muslimanske sužnosti, so se razpasle razne strasti in slabe navade. Nekateri so odšli v samoto na goro Karmel, da so s svojim Bogu posvečenim življenjem, polnim žrtev, križarje opozarjali, da jih bo božji blagoslov spremljal le tedaj, če ne bodo podlegli neurejenim strastem.