V pripravi na apostolsko potovanje: Cerkev na Tajskem

V pripravi na 32. apostolsko potovanje papeža Frančiška v Tajsko in Japonsko, ki bo potekalo med 19. in 26. novembrom, predstavljamo zgodovino Cerkve na Tajskem.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Začetki: 16.-19. stoletje
Krščanstvo je v kraljestvo Siam prišlo v času med 16. in 17. stoletjem. Prva dva misijonarja na področju današnje Tajske sta bila portugalska dominikanca Jeronimo da Cruz in Sebastiâo da Canto, ki sta bila umorjena leta 1569. Sledili so frančiškani, ki so v nekdanjo prestolnico Ajuthaja prišli leta 1589, jezuiti (leta 1607), ki so odprli hiše, šole, kolegije in cerkve, ter misijonarji Pariške družbe zunanjih misijonov.

Leta 1664 je v Ajuthaji potekala prva sinoda na tem področju Azije, njene smernice pa so bile v veljavi vse do 20. stoletja. Leta 1669 je papež Aleksander VII. ustanovil misijon Siamski misijon, ki je bil zaupan Pariški družbi zunanjih misijonov. Razcvet je doživel predvsem v času vladanja kralja Naraia Velikega (1657-1688), ki je sprva misijonarjem dopuščal veliko svobode. Proti koncu njegovega kraljevanja pa se je situacija korenito spremenila – začela so se preganjanja, ki so se končala šele leta 1782, ko je na oblast prišel kralj Rama I. (1782-1809), ki si je prizadeval za zavezništva z zahodnimi močnejšimi državami. Cerkev na Tajskem se je tako v 19. stoletju okrepila, do konca stoletja je dosegla že vse dele države.

20. stoletje
Japonska okupacija med drugo svetovno vojno je zaznamovala začetek novega obdobja preganjanj: duhovniki so bili aretirani, misijoni pa uničeni. Po končani okupaciji je Cerkev ponovno pričela s svojimi dejavnostmi in utrdila organizacijo: ustanovljene so bile nove škofije, leta 1957 pa apostolska delegacija, ki je omogočila diplomatske odnose in nastanek nunciature deset let pozneje.
Leta 1984 je državo prvič obiskal papež Janez Pavel II., ki se je v Tajsko ponovno vrnil 22. oktobra 1989, ko je za blažene razglasil sedem tajskih mučencev, ki so bili leta 1930 umorjeni iz sovraštva do vere.

Cerkev na Tajskem danes
Še danes kristjani na Tajskem predstavljajo manjšino, le dober odstotek prebivalstva – od tega je približno polovica katoličanov, druga polovica pa pripada različnim protestantskim cerkvam in sektam.

Diplomatski odnosi med državo in Svetim sedežem so bili vzpostavljeni leta 1968. V 80-ih letih je bilo sprva več trenutkov napetosti, saj so bili budistični menihi zaskrbljeni zaradi dejavnosti misijonarjev. Budizem je imel namreč na Tajskem vedno zaščiten položaj, vendar pa ni uradna državna vera in verska svoboda je bila vedno zagotovljena. Glede na ustavo, država spodbuja soglasje med pripadniki vseh verstev in udejanjanje verskih načel. Kljub temu pa je ustavna reforma leta 2017 uvedla sporen člen, ki državo zavezuje, da propagira teravadski budizem ter izvaja ukrepe »za preprečevanje oskrunitve budizma v kakršnikoli obliki«. Kristjani in muslimani so zaradi te spremembe zaskrbljeni, saj je po novem vsako dejanje, prikazano kot grožnja ali žalitev budizma, lahko kaznovano.

Kljub temu, da je Cerkev na Tajskem številčno majhna, pa je zelo dejavna na zdravstvenem, vzgojnem in socialnem področju. V 426 katoliških šolah je več kot 450.000 učencev, dijakov in študentov. Pomembna je pomoč revnim in ranljivim, posebej beguncem in migrantom – med njimi so v zadnjih letih predvsem muslimani Rohingya, ki bežijo iz Mjanmara, ter kristjani iz Pakistana, ki zaprosijo za azil zaradi preganjanja v svoji državi. Karitas Tajska v sodelovanju k karitativno agencijo škofov ZDA različnim sprejemnim centrom zagotavlja zdravila, hrano in pomoč – ti so namenjeni predvsem številnim ženskam in otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi.  
Cerkev na Tajskem si prav tako prizadeva za mir in dialog: v vseh težjih trenutkih v državi so škofje vabili k miru, dialogu, molitvi in predvsem nenasilju. Večkrat so poudarili, da napetosti izvirajo iz velike neenakosti, družbenih krivic in korupcije.

Poglavitni izzivi in prioritete krajevne Cerkve so iskanje novih poti evangelizacije ter pospeševanje vrednot, povezanih z družino in življenjem. Na Tajskem letos obhajajo 350-letnico »Siamskega misijona« in v pripravi na ta dogodek je tamkajšnja škofovska konferenca predlagala triletno pripravo: med letoma 2014 in 2017 je potekalo sveto leto, s katerim so obeležili 350-letnico sinode v Ajuthaji. Osrednji trenutek tega leta je bila sinoda katoliške Cerkve na Tajskem, ki je bila priložnost za spominjanje preteklosti, pa tudi pomemben trenutek za pogled naprej. Škofje so ob koncu izdali poseben dokument, v katerem so laike povabili k večji vključenosti v življenje Cerkve ter prizadevanju za izgradnjo pravične in pluralistične družbe.

Vrednote družine in dostojanstva človeškega življenja sta tematiki, ki sta blizu tudi budistom. Skupaj z njimi se je Cerkev borila proti splavu in nadomestnem materinstvu, ki se je zelo razmahnilo zaradi revščine.

vir: https://www.vaticannews.va