Srečanje tajnika Papeške komisije za zaščito mladoletnih z odgovornimi po škofijah, redovih in s celotnim bogoslovnim semeniščem

V torek, 29. novembra 2022, po sklepu plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference, je v Ljubljani, v narodnem svetišču svetega Jožefa, potekalo srečanje na temo zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih v Cerkvi v Sloveniji. Osrednji gost srečanja je bil tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnih p. Andrew Small OMI.

Srečanja so se udeležili odgovorni za področje zaščite mladoletnih po škofijah, redovih in celotno bogoslovno semenišče v Ljubljani (bogoslovci in vodstvo). Povezoval ga je novomeški škof in predsednik SŠK, msgr. dr. Andrej Saje. Na srečanju je bil navzoč tudi duhovnik Janez Cerar CM, ki je na povabilo predavatelja spregovoril nekaj besed o doživljanju in željah žrtev zlorab oz. preživelih.

Srečanje je potekalo v obliki pogovora. P. Andrew Small je ob nekaterih trditvah spodbudil navzoče k skupnemu iskanju primernih načinov postopanja in osebnih drž. V pogovoru so bile izpostavljene naslednje misli:

• Zlo spolnih zlorab ni novo in je vedno veljalo za zlo. Vendar v preteklosti ni bilo primerno obravnavano. Cerkev zadnja leta dela korake, da se sooča s tem izzivom, oblikuje ustrezne ukrepe in postopke za obravnavo preteklih dogodkov in za preprečevanje novih.
• Spolne zlorabe so težka tematika, ki ji ni mogoče odvzeti teže, niti je ni mogoče izkoreniniti. Zato se je potrebno z njo pogumno soočiti, poslušati žrtve in preživele. Le Cerkev, ki bo sposobna obravnavati ta težka vprašanja, bo zmogla prinašati odrešenje, kar je njeno poslanstvo. Cerkev je poklicana v ta svet s trenutnimi težavami.
• Cerkev je poklicana zdraviti, je poljska bolnišnica, kot pravi papež Frančišek. A nekateri zbolijo tudi v bolnišnicah. To se ne bi smelo dogajati, a žal včasih se. Pomembno je, da oblikujemo ustrezne postopke, da se s temi izzivi soočimo. Takšni konkretni postopki so na primer: kodeks vedenja oseb v Cerkvi, postopki za sporočanje pritožb, letna poročila, letni razgovori duhovnika s skupnostjo vernikov, možnost supervizije za duhovnike, svetovanje predstojnikom, enotna (neodvisna) komisija za obravnavanje primerov spolnih zlorab … V teh prijemih se lahko Cerkev veliko nauči od civilne družbe.
• Ukrepi morajo biti vidni, trajni in preverljivi, da bodo okrepili zaupanje v cerkvene ustanove.
• Na osebni ravni je potrebno imeti realen pogled in ponižnost za soočenje s tem, kar je slabo, biti v stiku z osebnim doživljanjem in ranljivostjo. Potrebno je sprejeti odgovornost in ravnati dosledno. Duhovniki niso superljudje. Potrebno je prepoznati nenormalno vedenje in ga kot takega označiti.
• Žrtve niso krive in odpuščanje je zadnji korak v dolgem procesu. Potrebno je več poslušanja žrtev, tudi potrpežljivega poslušanja na institucionalni ravni.
• Cerkev si lahko z ustreznimi postopki, pristopom in zdravim odnosom ponovno pridobiti zaupanje, da je varen prostor za vzgojo otrok.

vir: SŠK