Prof. dr. Bogdan Dolenc: Ekumenizem kot izmenjava darov

V nadaljevanju objavljamo komentar prof. dr. Bogdana Dolenca ob letošnjem tednu molitve za edinost kristjanov.

"Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost kristjanov," je zapisal sveti papež Janez Pavel II., ki je odšel od nas pred dvajsetimi leti (2005). »Hoteti edinost« pa je več kot imeti pobožne želje. Pomeni moliti in delati za ta veliki cilj. Zato tudi letos od 18. do 25. januarja obhajamo teden molitve za edinost, kot že vsa leta po 2. vatikanskem koncilu. Letos bo minilo šestdeset let od njegovega sklepa (8. decembra 1965).

Letos kristjani obhajamo tudi 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji (325), katoličani pa hkrati redno sveto leto. Obletnica je priložnost, da vnovič skupaj izpovemo nicejsko-carigrajsko veroizpoved (mašno vero), ki so jo sestavili na tem koncilu in dopolnili na naslednjem (Carigrad, 381), da o njej premišljujemo in se zanjo Bogu zahvaljujemo. Gre za svetinjo, za našo skupno dediščino, za veroizpoved, ki je skupna vsem kristjanom.

Po srečnem naključju bomo letos vsi kristjani na Vzhodu in Zahodu praznovali veliko noč na isto nedeljo (20. aprila). Pravoslavna velika noč je navadno teden kasneje kakor pri nas, včasih pa tudi štiri ali pet tednov kasneje. Izjemoma datum sovpada. Željo, da bi skupno praznovanje postalo stalna praksa, je že večkrat izrazil papež Frančišek. Pridružujeta se mu tudi carigrajski patriarh Bartolomej I. in koptski patriarh Tavadros.

Ekumenizem je bistvena sestavina sinodalnega procesa, ki poteka v Katoliški Cerkvi in mu je dala nov zagon pred kratkim končana sinoda škofov v Rimu. Sinoda pomeni »skupno hojo« ali »skupno pot« tistih, ki verujemo v Jezusa Kristusa, ki je sebe imenoval »Pot«. Ekumenska misel je vseskozi spremljala razmišljanja udeležencev. Švicarski kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za edinost kristjanov, je na tiskovni konferenci 10. oktobra lani svoje misli takole povzel: »Sinodalna pot je hkrati ekumenska pot in ekumenska pot ne more biti drugačna kakor sinodalna.« Zato k ekumenizmu spada »izmenjava darov, pri čemer se drug od drugega učimo v prepričanju, da nobena Cerkev ni tako bogata, da ne bi potrebovala prispevka drugih Cerkva, in nobena tako revna, da ne bi mogla ničesar nuditi«.

Kardinal je zanikal, da bi šlo za krizo ekumenizma, gotovo pa se srečuje z različnimi izzivi. Žalosti nas predvsem vojna v Ukrajini in izjave ruskega patriarha Kirila, ki podpira vladajočo politiko. Po letih zbliževanja in ekumenskih prizadevanj je nevarnost, da ta vojna za dolgo obdobje poglobi prepad in zabije klin v medsebojne odnose. Leta 2016 sta se na Kubi srečala papež Frančišek in patriarh Kiril. Papež je upal, da bo v naslednjih letih iz Moskve prejel povabilo na obisk, a ga ni bilo. Ta vojna je hud udarec ekumenizmu. Prinesla je tudi razdor znotraj pravoslavnega sveta, predvsem med rusko in carigrajsko Cerkvijo.

Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija v Rimu, je zapisal: »Ekumenizem pomeni mir in vsaka vojna je poraz za Cerkve.« Carigrajski patriarh Atenagora pa je v 60. letih izrekel načelo, ki govori o še nedoseženem idealu: »Cerkve med seboj sestre, ljudstva pa bratje.«

Kristjani si v svetem letu kličemo v spomin, da smo »romarji upanja«. Logotip jubileja prikazuje ljudi, ki se oklepajo križa, znamenja vere in hkrati upanja, saj se spodnji del križa nadaljuje v sidro. Tudi kardinalove besede ob sinodi vzbujajo upanje, ki ne razočara: »Ekumensko gibanje se odvija s tem, da hodimo skupaj, molimo skupaj in sodelujemo. Jezus učencem edinosti ni ukazal, ampak je zanjo molil. Tudi mi ne moremo storiti ničesar boljšega, kakor da molimo, da se edinost uresniči kot dar Svetega Duha.«

vir: https://katoliska-cerkev.si