Novice

22. oktobra praznujemo god svetega Janeza Pavla II., ki je bil papež med leti 1978 in 2005 ter 263. naslednik apostola Petra. Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Škofovsko posvečenje je prejel leta 1958.

21. oktobra goduje sveta Uršula, devica in mučenka. Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna, kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Legenda izvira iz desetega stoletja, ima pa nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov (na začetku 4. stoletja) in so bile v sedanjem Kölnu žrtve svojega krščanskega prepričanja ali devištva, morda tudi obojega.

V četrtek, 17. oktobra, sta novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, dr. Andrej Saje, ter ljubljanski nadškof metropolit, Stanislav Zore, v prostorih ljubljanske nadškofije sprejela velikega muftija Bosne in Hercegovine (BiH), Huseina Kavazovića, ter muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, mag. Nevzeta Porića.

V župniji Šmartno pri Litiji je ljubljanski nadškof Stanislav Zore v diakona posvetil bogoslovca Matija Goloba, ki izhaja iz omenjene župnije, v stalna diakona pa Edvarda Šnajderja iz župnije Ihan, ter Alojzija Štefana iz župnije Moravče.

Osrednje praznovanje misijonske nedelje je bilo 20. oktobra v župniji Brusnice, kjer kot župnik deluje nekdanji misijonar Tone Kerin. Ob 16. uri je somaševanje vodil novomeški škof msgr. Andrej Saje. V nadaljevanju objavljamo škofov nagovor.

Čeprav je življenje Vendelina, svetnika, ki je živel v zgodnji dobi germanskega krščanstva, zasnovano predvsem na legendah in o njem ni zanesljivih poročil, pa je njegovo češčenje, ki ga je še danes deležen, in njegov grob, ki so ga odkrili okoli leta 1000, zadosten razlog, da si podrobneje ogledamo, kaj je o njem zapisano.

Peter se je s štirinajstimi leti vpisal na slovito učiteljišče v Salamanki, dve leti kasneje pa vstopil v frančiškanski red. Bil je eden zadnjih zagovornikov duhovne drže, ki je v težnji po posnemanju Kristusa do skrajnosti mrtvila telo, v nasprotju s pretiranim poganskim »češčenjem« telesa. Sprva je v samostanu skrbel za strežbo v obednici, bil kasneje zakristan in vratar, nato pa postal gvardijan.

18. oktobra v Katoliški cerkvi praznujemo god svetega Luka, apostola in evangelista. Sveti Luka je svetnik, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini לוקא [Luka], v grščini Λουκᾶς [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež, ki izvira iz grščine.

Odkod je bil in kakšna je bila njegova mladost, ni znano. Če je bil doma v Antiohiji, je v mladih letih utegnil videti apostola Petra in Pavla. Po poročilu sv. Hieronima pa naj bi bil učenec apostola Janeza. Bil je antiohijski škof ob prehodu v drugo stoletje, po zanesljivem izročilu tretji škof na tem sedežu, če štejemo apostola Petra za prvega. Evzebijeva kronika stavi Ignacijevo škofovanje med prvo leto vladanja cesarja Vespazijana (69-79) in deseto leto cesarja Trajana (98-117). Da je umrl mučeniške smrti za cesarja Trajana, je gotovo, leta pa ni mogoče določiti.

Rodbina grofov Andeških, iz katere izhaja današnja godovnjakinja sv. Hedvika ali (po poljsko) Jadviga, je igrala pomembno vlogo v slovenski zgodovini 12. in 13. stoletja. Ti grofje so imeli številna posestva na Koroškem, Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Glavni andeški postojanki na slovenskih tleh pa sta bili Kamnik in Slovenj Gradec. Mesti je povezovala živahna trgovska pot.