Novice

V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda označili kot 'novorojenega judovskega kralja'. Ti otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno), jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra.

Dragi dobri ljudje.

Naj božično voščilo začnem z mislijo z začetka Svetega pisma. »Zemlja je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami … Bog je rekel: 'Bodi svetloba!' In nastala je svetloba« (1 Mz 1,2–3).

Dragi bratje in sestre v Kristusu. Sveta noč, blažena noč. V času spanja ljudi je sredi te svete noči iz veličastja nebes Beseda živega in vsemogočnega Boga prišla na ta svet in je človek postala. Beseda se je naselila med nami, ime ji je Jezus Kristus.

V zboru Jezusovih apostolov je bil Janez najmlajši. V apostolsko službo je bil poklican nekega dne, ko z bratom Jakobom in očetom Zebedejem, ribičem po poklicu, popravljal mreže: tedaj je prišel mimo Jezus in na njegov klic sta brata takoj pustila vse ter šla za njim. O tem poroča evangelist Matej.

Že od konca četrtega stoletja se takoj za božičnim praznikom obhaja praznik prvega mučenca sv. Štefana. O njegovem mučeništvu poroča v svoji knjigi Apostolska dela, nekakšni zgodovini mlade Kristusove Cerkve, evangelist Luka. Ni mu toliko do tega, da bi Štefana prikazal kot prvega mučenca, njegova smrt mu pomeni predvsem izreden dogodek, ki je pripomogel k širjenju mlade Cerkve po vsej Judeji in Samariji in oznanjevanju krščanstva med pogani. Pri tem je glavno vlogo odigral apostol Pavel, ki je bil kot zagrizen farizejski učenec navzoč pri Štefanovi usmrtitvi in je to 'linčanje' odobraval.

Bogato vsebino današnjega slovesnega praznika rojstva učlovečenega božjega Sina razglaša bogoslužje, opevajo jo srcu ljube božične pesmi, očem jo približajo jaslice. V tem sestavku se bomo omejili na podatke o nastanku praznika Kristusovega rojstva, ki jih navaja dr. Anton Strle v Letu svetnikov.

Na dan pred božičnim praznikom se Cerkev spominja svetopisemskih prvih staršev človeškega rodu – Adama in Eve. Ime Adam pomeni 'zemljan' ali 'prebivalec Zemlje', ime Eva pa 'tista, ki daje življenje' ali 'mati vseh živih'. Ob njuni usodi spoznavamo resnico, da je za velik greh (četudi enkraten) treba delati pokoro s trdim delom vse življenje.

Najznačilnejša poteza značaja in življenja današnjega svetnika Janeza Kancija, ki je živel v 15. stoletju na Poljskem, je bila dobrota srca. Posnemanja vredna pa je neka druga njegova lastnost: bil je zelo občutljiv za napake in grehe proti krščanski ljubezni, zlasti za obrekovanje in opravljanje, v čemer se v večji ali manjši meri pregrešimo vsi. Sam se je teh napak skrbno varoval in se trudil, da bi tudi druge od njih odvrnil. V sobi si je dal po zgledu sv. Avguština napraviti napis: »Ne delaj zdražbe, zakaj pomiritev ni lahka! Ne opravljaj in ne obrekuj, zakaj težko je popravljati krivice!« Ta napis naj bi njega in vse, ki so prihajali k njemu, opozarjal na zapoved krščanske ljubezni.

Spoštovani predsednik Državnega sveta gospod Marko Lotrič, spoštovani predstavniki družbenega in političnega življenja, spoštovani predstavniki policije in vojske, spoštovani predstavniki diplomatskega zbora, dragi bratje duhovniki in diakoni, sestre redovnice, spoštovani pevci in drugi bogoslužni sodelavci, dragi bratje in sestre.

Celjski škof msgr. Maksimilijan Matjaž bo slovesno polnočnico daroval v Celju, v stolnici sv. Danijela, ob polnoči.