Novice

Ob imenu današnjega svetnika, cerkvenega učitelja Alberta Velikega, se pogosto pojavlja latinski vzdevek 'doctor universalis', ki po naše pomeni 'vsestranski učitelj'. Čeprav je bil redovnik in kasneje škof in čeprav je živel v srednjem veku, ki ga mnogi še danes hočejo prikazovati kot zaostalega in mračnjaškega, je bil Albert Veliki najbolj znan in sloveč kot naravoslovec.

Slovenci smo leta 1999 dobili svojega prvega blaženega, škofa Antona Martina Slomška. Hrvati pa imajo že več kot štirideset let svojega prvega svetnika, ki ga časti vsa katoliška Cerkev. 21. junija 1970 je namreč papež Pavel VI. v baziliki svetega Petra v Rimu slovesno razglasil za svetnika hrvaškega frančiškana Nikolaja Tavelića, ki je umrl kot mučenec v Jeruzalemu na današnji dan leta 1391. Za Cerkev na Hrvaškem je bila ta razglasitev pomemben dogodek. Za narod in deželo, ki jima uspe, da je kateri od njunih sinov ali hčera uvrščen v seznam svetnikov vesoljne Cerkve, pomeni to priznanje pred vsem katoliškim svetom.

Smo tik pred začetkom jubilejnega svetega leta. Škofje smo, da bi se Cerkev na Slovenskem lahko bolje vključila med »Romarje upanja«, včeraj na redni seji prisluhnili pomembnim točkam o poteku svetega leta. Seznanili so se s seznamom svetoletnih cerkva v Sloveniji, v katerih bo mogoče prejeti odpustek ob svetem letu ter o drugih pobudah.

Stanislav je bil iz sloveče rodbine Kostka, ki je v poljski državi zavzemala visoke službe in častna mesta. Rodil se je 28. oktobra 1550 na gradu Rostkow v Mazoviji, kjer je preživel prvih štirinajst let življenja. Šolal se je ob domačem učitelju. Nato je v spremstvu domačega učitelja skupaj s starejšim bratom Pavlom šel na Dunaj na jezuitsko gimnazijo. Prvo leto so stanovali v gimnazijskem internatu, potem pa je bil zavod ukinjen in šli so stanovat v hišo nekega protestanta. Brat Pavel je svobodo zlorabil tako, da je zahajal v slabo družbo in je zanemarjal študij, Stanislav pa je ostal zvest šolskemu delu in vzgoji svojega značaja. To bratu ni bilo po volji, saj je bil Stanislav zanj živi očitek njegove napačne poti. Stanislav je bratu govoril: »Živeti hočem, kakor je Bogu všeč, če je tebi, brat, všeč ali ne!«

Prizadevanje za popolnejšo edinost med kristjani se imenuje ekumenizem. Zavetnik teh prizadevanj je današnji godovnjak sveti Jozafat Kunčevič, ki je živel v težkih časih, ko med pripadniki različnih krščanskih Cerkva ni bilo prijateljskega pogovora, temveč so se med seboj sovražili in celo pobijali. Pod meči in sekirami verskih nasprotnikov je padel tudi sv. Jozafat. Ekumenizem v sedanjem pomenu in obsegu je zaživel šele na začetku 20. stoletja.

Zadnji teden v novembru oz. teden pred prvo adventno nedeljo obeležujemo Teden Karitas. Teden, ki nam daje priložnost, da si vsak izmed nas postavi vprašanje, ali vse, kar delamo, oblikuje našo osebnost in vpliva na ljudi, s katerimi se po različnih poteh našega vsakdana srečujemo v družini, na cesti, v župniji, med prijatelji …

Na koncu svete maše, ki so jo ob 149. plenarni seji Slovenske škofovske konference darovali člani SŠK, nekdanji člani, pa tudi gostje iz tujine, je zbranim in vsej Cerkvi na Slovenskem pozdravne besede namenil tudi kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju.

V ponedeljek in torek, 11. in 12. novembra 2024, se v Ljubljani odvija 149. redna plenarna seja Slovenske škofovske konference (SŠK). Danes so se škofje zbrali na Nadškofiji Ljubljana na redni seji SŠK, ob 18.30 pa so v ljubljanski stolnici, skupaj s škofi iz drugih škofovskih konferenc, obhajali sv. mašo.

Leto 2016 je tudi leto sv. Martina ob 1700-letnici njegovega rojstva. Tega priljubljenega svetnika, ki goduje 11. novembra, največkrat upodabljajo kot rimskega častnika na konju, ki z mečem preseka svoj plašč, da se s polovico ogrne prezebli berač. To naj bi se zgodilo pred vrati mesta Amiens.

Izredna osebnost današnjega slavljenca, papeža in cerkvenega učitelja Leona Velikega, potrjuje resničnost latinskega izreka 'nomen est omen', po naše: 'ime vse pove'. Njegovo ime namreč pomeni 'lev' in ta mož je z levjim pogumom branil Cerkev pred notranjo nevarnostjo krivih ver in pred zunanjimi sovražniki: pred divjim hunskim poglavarjem Atilom in pred Vandali. S svojo odločnostjo je reševal ne samo Cerkev, kateri je bil postavljen za voditelja, temveč tudi Evropo in njeno kulturo.