4.5.2024
Jubilejno, 20. vseslovensko romanje gasilcev k Mariji Pomagaj

\r\nOb prazniku njihovega zavetnika, svetega Florijana, k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo gasilke in gasilci iz celotne Slovenije. Letošnjega, jubilejnega 20. romanja, se je udeležilo preko 200 članov, iz kar 29 gasilskih društev. Gasilke in gasilci so se v lepem sončnem vremenu zbrali pred gasilskim domom Brezje, kjer so formirali t.i. ešalone in odšli do bazilike Marije Pomagaj. Slovesno
4.5.2024

Florijan se je imenoval tudi pri nas zelo znan svetnik, ki je bil rimski vojščak, mučenec v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 4. maja). Velja za zavetnika pred ognjem, sušo, povodnijo in vojsko. Za svojega zavetnika so si gaizbrali tudi gasilci.
3.5.2024
Sv. Filip in Jakob ml., apostola, praznik

Filip (Zdenko) je bil prvi, ki ga je Jezus naravnost poklical med svoje učence: »Hodi za menoj!« In Filip je šel za njim. Brž nato je prav po apostolsko poiskal svojega prijatelja Natanaela (Jerneja) in ga povabil k Jezusu: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes in preroki, Jezusa iz Nazareta. Pridi in poglej!«
2.5.2024
Sv. Atanazij Veliki, obvezni god

Atanazij je bil po rodu Grk iz Aleksandrije v Egiptu, kjer se je rodil najbrž leta 295. Odraščal je v času zadnjega in najhujšega preganjanja kristjanov pod Dioklecijanom. Njegovi starši, globoko verni, so ostali živi, čeprav se mučeništva niso bali. Sinu so omogočili vsestransko izobrazbo. Poznal je spise grških filozofov, še temeljiteje pa nauke cezarejske in aleksandrijske krščanske visoke šole. Nekaj časa je bil v asketski šoli pri sv. Antonu puščavniku. Z nastopom moške dobe je bil Atanazij zrel božji mož, pripravljen za boj, ki ga je čakal.
1.5.2024
Ljudska pobožnost šmarnic v zgodovini Slovencev

\r\nŠmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem.\r\nZačetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila
1.5.2024

Postavitev praznika sv. Jožefa Delavca naj bil nekak tih uvod v spravo med Cerkvijo in delavstvom, ki ga je Cerkev predolgo zanemarjala, od zgoraj imenovane okrožnice Leona XIII. pa ga spremlja z veliko ljubeznijo in skrbjo. O tem pričalo dokumenti drugega vatikanskega cerkvenega zbora ter številne okrožnice Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla II. o problemih, s katerimi se soočajo delavci. Škofje vsega sveta so s koncila delavcem namenili posebno poslanico.
30.4.2024
Bl. Benedikt Urbinski, neobvezni god (kapucini)

Dne 28. maja 1582 je padovska univerza razglasila 22- letnega Marka Passioneija za doktorja obojnega prava in mu predala v znamenje tega togo, biret in doktorski prstan. Mladi doktor je izhajal iz bogate plemiške hiše, zato ga je sam urbinski vojvoda pisno priporočil kardinalu Albaniju na rimskem dvoru za cerkvenega advokata.
29.4.2024
Sv. Katarina Sienska, sozavetnica Evrope, praznik (splošni koledar)

Ime Katarina, ki pomeni 'čista', spada med zelo pogosta imena na Slovenskem. Bibliotheca Sanctorum, enciklopedija katoliških svetnikov, bolj ali manj obširno opiše življenje 20 svetih ali blaženih Katarin, v slovenskem Letu svetnikov pa je predstavljenih sedem, od katerih sta najbolj znani sv. Katarina Aleksandrijska (tudi Sinajska), in današnja slavljenka sv. Katarina Sienska, globoka mistična duša, vsestranska delavka in tudi plodovita pisateljica.
28.4.2024
Bl. Lukezij, neobvezni god (svetni red, tretji redovi, frančiškanke Marijine misijonarke)

Bl. LUKEZIJ je bil rojen leta 1181 v Toskani. Kot trgovec je premoženje razdelil in postal prvi član tretjega reda sv. Frančiška. Odlikoval se je v ljubezni do bližnjega, v uboštvu in spokornem življenju. Umrl je leta 1260.
27.4.2024
Sv. Peter Kanizij, obvezni god (jezuiti)

Apostol Nemčije med protireformacijo Peter Kanizij (1521–1597), znan po svojih katekizmih, se je rodil v Nijmegenu na Nizozemskem, ki je takrat pripadal nemškemu cesarstvu. Njegov oče je bil devetkrat zaporedoma izvoljen za župana svojega rodnega mesta. Mati je zgodaj umrla in Peter je v svojih Izpovedih zapisal o njej, kako je pred smrtjo rotila moža, naj se ne vda novi veri, ki se je tedaj širila v njegovi domovini. Oče se je tega res držal in Peter je rastel v trdni katoliški družini.
Novice 





