Novice

\r\nOsem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 7. junija.\r\nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, v jedro, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega

Norbert je bil sprva subdiakon, po nesreči, ko ga je zadela strela, pa se je dal posvetiti v duhovnika. Kot potujoči pridigar je hodil po deželi in oznanjal božjo besedo. Leta 1118 je razdal svoje premoženje in se podal v južno Francijo, kjer je od papeža Gelazija II. dobil dovoljenje, da deluje kot pridigar.

\r\nV sredo, 5. 6. 2024 je na osrednji slovesnosti v Predsedniški palači, Nika Kržišnik, prostovoljka youngCaritas – Mlada Karitas, prejela državno priznanje na področju prostovoljstva. Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je zaslužnim prostovoljcem podelil državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo. Nagrado in priznanja pa je slovesno

Ime Bonifacij pomeni 'dobrotnik', 'človek, ki dela dobro'. In ta pomen je potrdil današnji godovnjak sv. Bonifacij, apostol Nemčije. Tej deželi v srcu Evrope je pred skoraj tisoč petsto leti izkazal izredno dobroto kot oznanjevalec Kristusovega evangelija, vesele novice o neločljivi povezanosti med Bogom in človekom, ustvarjenem po božji podobi.

Na koledarju je danes tudi sv. Kvirin, škof v rimski Sisciji, današnjem Sisku, ki je umrl kot mučenec leta 309; ime Kvirin je pri nas silno redko, na Primorskem naletimo na obliko Rino.

Ti afriški mučenci dodajajo seznamu mučencev, ki mu pravimo martirologij, novo stran, ki opisuje tragične in veličastne reči. Ta stran je zares vredna, da se pridruži tistim čudovitim poročilom iz stare Afrike, za katera smo današnji maloverni ljudje mislili, da nikoli ne bodo imela vrednega nadaljevanja.« Tako je dejal v svoji homiliji papež Pavel VI., ko je 18. oktobra 1964 med tretjim zasedanjem drugega vatikanskega cerkvenega zbora razglasil za svetnike Karla Lvvanga in njegove tovariše iz Ugande.

Blaženi brat Feliks Amoroso se je rodil l. 1715 v Nikoziji. Nikozija leži 700 m nad morjem in je nekako geografsko središče Sicilije. Tu, v svojem rojstnem mestu, je brat Feliks preživel vseh svojih 72 let življenja (izvzemši eno). Pri krstu je dobil ime Jakob. Oče je bil po poklicu čevljar in je le s težavo preživljal svojo veliko družino. Bili so dobri kristjani: oče je vsako jutro šel k maši v kapucinsko cerkev, navadno ga je spremljal Jakob. Mati je rada delila miloščino. Jakob je želel iti v šole, a mu zaradi uboštva ni bilo mogoče. Namesto v šolo ga je oče poslal k priznanemu čevljarskemu mojstru, da bi se čim bolj izučil čevljarstva.

Rodil se je v srcu Palestine, v mestu Flavia Neapolis, ki ga je dal postaviti rimski cesar Vespazijan na kraju porušenega Sihema. Čas njegovega rojstva postavljajo v prvo desetletje 2. stoletja. Njegovi starši so bili premožni naseljenci latinskega rodu. V mladosti je spoznaval razne filozofske šole, pa noben filozofski sestav ga ni zadovoljil. Nekega dne se je Justin sprehajal po morskem obrežju in tam srečal nekega starega moža. Seznanila sta se in mož je Justinu dokazal, da so resnico učili stari preroki in Jezus Kristus, ne pa poganski filozofi. Ko mu je to dopovedal, ga je pozdravil in izginil.

\r\nPraznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek, 30. maja 2024.\r\nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan,

Zgodovina pozna le malo oseb preprostega rodu, ki bi se o njih toliko razpravljalo kakor o Jeanne d'Arc, pri nas in drugod bolj znani pod imenom Devica Orleanska. Francozi jo že nad 500 let slave kot vzornico junaške domovinske ljubezni in kot utelešenje francoskega narodnega duha.