13.5.2024
Vabilo na fatimsko pobožnost v Stični 13. maja

\r\nZdruženja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, vabi v ponedeljek, 13. maja 2024, v Stično s pričetkom ob 18.30 uri, na prvo letošnjo fatimsko pobožnost v baziliki z molitvijo rožnega venca, sveto mašo z nagovorom, ki jo bo vodil pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Po maši bo procesija z Marijinim kipom z lučkami in petjem Marijinih litanij, na koncu bomo obnovili posvetitev
13.5.2024
Sv. Marija Dominika Mazzarello, slovesni praznik (hčere Marije pomočnice)

Marija Dominika Mazzarello se je rodila 9. maja 1837 v vasici Mornese blizu Aleksandrije v južnem delu Piemonta. V zdravi kmečki družini je bilo precej otrok. Marija se je naučila brati, pisati pa ni znala, kajti v tistih časih so menili, da dekletom šole niso potrebne. Krščanski nauk pa je znala bolje kot tisti, ki so znali pisati. Vsako jutro je hodila k maši. Pozimi je bila še trda tema, ko je šla od doma v cerkev.
12.5.2024
Sv. Leopold Mandić, obvezni god

Sveti Leopold je bil za vse, ki so ga poznali, samo ubog redovnik, majhen in bolehen. Njegova veličina je v žrtvovanju, v darovanju samega sebe dan za dnem, ves čas svojega duhovniškega življenja, se pravi dvainpetdeset let, v tišini, v skritosti, v skromnosti sobice-spovednice ... Če bi ga hoteli označiti z eno samo besedo, potem bi ga imenovali 'spovednik'; znal je samo 'spovedovati'. In prav v tem je njegova veličina!« Tako je papež Janez Pavel II. v svojem nagovoru med slovesnostjo razglasitve hrvaškega kapucina blaženega Leopolda Mandiča za svetnika 16. oktobra 1983 na Trgu sv. Petra v Rimu skušal z nekaj potezami orisati lik tega izrednega spovednika, junaškega služabnika sprave grešnikov z Bogom.
11.5.2024
Sv. Ignacij Lakonski, obvezni god (kapucini)

Na otoku Sardiniji leži na 600 m visokem pobočju vasica Laconi, ki je oddaljena 86 km od glavnega mesta Cagliari. V tej gorski vasici je živela revna družina, ki je dala življenje 9 otrokom, med njimi tudi našemu svetniku sv. Ignaciju, l. 1701.
10.5.2024

Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.
9.5.2024
Poročilo o seji Komisije za etiko pri Evropski škofovski konferenci

\r\nKomisija za etiko pri Zvezi škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) pod vodstvom škofa msgr. dr. Antona Jamnika je imela 7. maja 2024 sejo preko spleta, ki se jo je udeležilo 18 članov komisije ter gost, prof. dr. Johan De Tavernier s Katoliške univerze v Leuvnu. Udeleženci so razpravljali o stanju demokracije v Evropi z namenom, da komisija pripravi izjavo pred prihajajočimi evropskimi
9.5.2024

Hčere krščanske ljubezni, usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, med ljudmi znane kot usmiljenke, ki smo jih predstavili v prejšnji številki Ognjišča, letos obhajajo 350-letnico smrti ustanoviteljev - sv. Vincencija Pavelskega in sv. Ludovike de Marillac. Papež Benedikt XVI. v svoji okrožnici Bog je ljubezen navaja njeno ime med svetniki, ki so \"slavni vzori družbene karitativne dejavnosti za vse ljudi dobre volje\".
8.5.2024
Slovenska karitas pričenja z akcijo 'Pokloni zvezek'

\r\nSlovenska karitas že 16. leto zapored pričenja z akcijo Pokloni zvezek in vam ob samem začetku pošiljamo več podrobnosti. Z akcijo, ki bo potekala v vrtcih in osnovnih šolah, želimo v času od 8. maja do 7. junija 2024 zbrati čim več novih, velikih in črtanih zvezkov za socialno ogrožene otroke in otroke preko delavnic s kratkimi filmi spodbuditi k solidarnosti do sovrstniki. Vsak otrok
8.5.2024

Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je zame pripravljen venec pravice.« Te besede, ki jih je neutrudni apostol Pavel zapisal proti koncu svojega življenja, so spodbujale kristjane v vseh časih, posebej še v prvih stoletjih, ko so bili zaradi svoje vere krvavo preganjani. Pavlov 'venec pravice' je lovorov venec, ki so ga prejeli zmagovalci pri športnih tekmovanjih, v višjem smislu pa nebeški venec. Najbolj zanesljiva pot do tega venca je mučeništvo: zvestoba Kristusu v trpljenju je zagotovilo, da bomo deležni tudi njegovega poveličanja v večni slavi.
7.5.2024

V srednjeveški Evropi so se vezi med deželami spletale in utrjevale s porokami med člani vladarskih oziroma plemiških družin. Včasih so takšne poroke imele daljnosežne posledice za zgodovino naroda. Tako je bilo tudi v primeru svete žene Gizele, ki se je danes spominjamo.
Novice 



