Novice

Ta božji ljubljenec se je rodil 2. aprila 1842 v kraju Riva di Chieri v jugozahodnem delu italijanske pokrajine Piemont in bil še isti dan krščen. 8. aprila 1849, na veliko noč, je prejel prvo sveto obhajilo. Znal je že pisati in ta dan je v svoj dnevnik zapisal sklepe za svoje življenje: »Pogosto bom šel k spovedi in pristopil bom k svetemu obhajilu, kolikokrat mi bo spovednik dovolil (takrat še ni bilo v navadi vsakdanje sveto obhajilo). Posvečevati hočem Gospodove dneve. Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Rajši umrjem, kot da bi storil en sam greh.« V šoli je bil vedno prvi, čeprav se za prvenstvo nikoli ni potegoval. Zvesto je služil Bogu, ki mu je podaril tako lepe talente.

Rodila se je okoli leta 1200 v Turingiji. Že v otroštvu ji je bilo dano spoznanje, da se bo poročila, vendar pa zakon ne bo dolgo trajal. Tako se je res zgodilo. Za roko jo je zaprosil pruski plemič poljske krvi Jan Konopacki. Juta je bila vzorna žena in mati. Svojega moža je ljubila in spoštovala, vse domače je iskreno ljubila, do služinčadi je bila obzirna in spoštljiva.  Veliko je tudi molila. Svoje otroke je vzgajala v verskem duhu, tako da so si vsi po vrsti izbrali redovniški poklic. Mož je odšel tudi na romanje v Sveto deželo, kot ogromno ljudi tistega časa in s tega romanja se ni vrnil.

\r\nOb prazniku njihovega zavetnika, svetega Florijana, k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo gasilke in gasilci iz celotne Slovenije. Letošnjega, jubilejnega 20. romanja, se je udeležilo preko 200 članov, iz kar 29 gasilskih društev. Gasilke in gasilci so se v lepem sončnem vremenu zbrali pred gasilskim domom Brezje, kjer so formirali t.i. ešalone in odšli do bazilike Marije Pomagaj. Slovesno

Florijan se je imenoval tudi pri nas zelo znan svetnik, ki je bil rimski vojščak, mučenec v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 4. maja). Velja za zavetnika pred ognjem, sušo, povodnijo in vojsko. Za svojega zavetnika so si gaizbrali tudi gasilci.

Filip (Zdenko) je bil prvi, ki ga je Jezus naravnost poklical med svoje učence: »Hodi za menoj!« In Filip je šel za njim. Brž nato je prav po apostolsko poiskal svojega prijatelja Natanaela (Jerneja) in ga povabil k Jezusu: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes in preroki, Jezusa iz Nazareta. Pridi in poglej!«

Atanazij je bil po rodu Grk iz Aleksandrije v Egiptu, kjer se je rodil najbrž leta 295. Odraščal je v času zadnjega in najhujšega preganjanja kristjanov pod Dioklecijanom. Njegovi starši, globoko verni, so ostali živi, čeprav se mučeništva niso bali. Sinu so omogočili vsestransko izobrazbo. Poznal je spise grških filozofov, še temeljiteje pa nauke cezarejske in aleksandrijske krščanske visoke šole. Nekaj časa je bil v asketski šoli pri sv. Antonu puščavniku. Z nastopom moške dobe je bil Atanazij zrel božji mož, pripravljen za boj, ki ga je čakal.

\r\nŠmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem.\r\nZačetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila

Postavitev praznika sv. Jožefa Delavca naj bil nekak tih uvod v spravo med Cerkvijo in delavstvom, ki ga je Cerkev predolgo zanemarjala, od zgoraj imenovane okrožnice Leona XIII. pa ga spremlja z veliko ljubeznijo in skrbjo. O tem pričalo dokumenti drugega vatikanskega cerkvenega zbora ter številne okrožnice Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla II. o problemih, s katerimi se soočajo delavci. Škofje vsega sveta so s koncila delavcem namenili posebno poslanico.

Dne 28. maja 1582 je padovska univerza razglasila 22- letnega Marka Passioneija za doktorja obojnega prava in mu predala v znamenje tega togo, biret in doktorski prstan. Mladi doktor je izhajal iz bogate plemiške hiše, zato ga je sam urbinski vojvoda pisno priporočil kardinalu Albaniju na rimskem dvoru za cerkvenega advokata.

Ime Katarina, ki pomeni 'čista', spada med zelo pogosta imena na Slovenskem. Bibliotheca Sanctorum, enciklopedija katoliških svetnikov, bolj ali manj obširno opiše življenje 20 svetih ali blaženih Katarin, v slovenskem Letu svetnikov pa je predstavljenih sedem, od katerih sta najbolj znani sv. Katarina Aleksandrijska (tudi Sinajska), in današnja slavljenka sv. Katarina Sienska, globoka mistična duša, vsestranska delavka in tudi plodovita pisateljica.