Novice

Vprašanje bralca Ivana: »V naši prelepi Sloveniji je veliko v naravi postavljenih kapel in drugih obeležij, ki predstavljajo 14 postaj križevega pota. V nedavni preteklosti smo verniki, ki smo se organizirano udeležili križevega pota v postnem času, pri posamezni postaji molili in premišljevali o trpljenju našega odrešenika Jezusa Kristusa na veliki petek, med potjo od postaje do postaje pa molili rožni venec. V zadnjih letih pa duhovniki prepovedujejo molitev rožnega venca in zapovedujejo tiho osebno premišljevanje Jezusovega trpljenja, to velja za križev pot na Sv. Goro. Pri križevem potu na Mengore pa se med postajami moli molitev Oče naš in Zdrava Marija. Baje pobožnost križevega pota ni združljiva s pobožnostjo rožnega venca.«

Veliki četrtek

• Na veliki četrtek, 2. aprila 2026, bo ob 9.00 ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM v stolnici sv. Nikolaja daroval krizmeno mašo. Somaševanja se bosta udeležila pomožna škofa Jamnik in Šuštar ter duhovniki ljubljanske nadškofije.
• Ob 18.30 bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM v stolnici daroval večerno mašo Gospodove večerje.
• Škof msgr. dr. Anton Jamnik bo sv. mašo ob 19.00 daroval v župnijski cerkvi v Poljanah nad Škofjo Loko.

Nedelja Dobrega pastirja in teden molitve za duhovne poklice bosta letos potekala od 19. do 26. aprila 2026. Geslo tedna je: Odprite vrata Kristusu (Janez Pavel II.).

Celjski škof Maksimilijan Matjaž je 26. februarja 2026 prejel uradno prošnjo postulatorja dr. Silva Šinkovca za začetek škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o njegovem darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega.

Slovenski katehetski urad po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2026 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravlja šmarnice za otroke z naslovom Bogati ubožec iz Assisija, avtorja Aca Jeranta, in šmarnice za odrasle z naslovom Ves tvoj, avtorice Urške Smerkolj.

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za tri nove enote: telovske procesije, igranje na diatonično harmoniko in džezovsko igranje. Telovske procesije so značilen del praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, ki ga obhajamo na četrtek po prazniku Svete Trojice.

Etični kodeks in standardi ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški Cerkvi v Sloveniji je oblikovala Skupina preventivnih dejavnosti v prid mladoletnih in ranljivih oseb, potrdila pa ga je Slovenska škofovska konferenca novembra 2025.

»Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje« (Prg 12,25)

Dragi bratje in sestre.

Pozdravljeni in dobrodošli v stolnici sv. Nikolaja, kjer smo se zbrali ob Občnem zboru Škofijske karitas Ljubljana, ko bomo pregledali delo preteklega leta. Zato s posebnim veseljem pozdravljam predsednika Škofijske karitas gospoda Marka Čižmana in tajnico gospo Alenko Petek, predstavnike Slovenske karitas in drugih škofijskih karitas, skupaj z njimi pa tudi vse tajnice in tajnike župnijskih karitas ter vse prostovoljce in dobrotnike, brez katerih bi bila karitas ustanova na papirju, kjer bi bilo zapisanih veliko lepih misli, navdihujočih besed in spodbud, nihče pa iz vseh teh besed in spodbud ne bi dobil niti enega kosa kruha in nihče ne bi mogel z njimi potešiti svoje žeje.

Vprašanje bralke Jožice: »Pred kratkim me je presenetilo, da je duhovnik v homiliji o vicah govoril kot o kraju velikega trpljenja, kjer bomo morali »še oddelati svoj del«. To me je spodbudilo k razmišljanju, kako se je oznanjevanje v preteklosti razlikovalo od današnjega. Nekoč so močno poudarjali strah pred peklom in trpljenje v vicah ter vabili k molitvi za duše v vicah. Danes pa se zdi, da gremo v drugo skrajnost: ob smrti starejših ali bolnih pogosto slišimo »rešen je«, tudi s prižnic redko slišimo o molitvi in darovanju za rajne. Zdi se, da misel na vice in pekel odrivamo ter se tolažimo, da nas po smrti čaka takojšnja večna sreča. Se vam zdi, da je takšno mišljenje danes med verniki preveč razširjeno?«

V torek, 17. marca 2026, smo v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani molili križev pot. Prostor se je povsem napolnil z brezdomci in prostovoljci, saj se nas je zbralo več kot 50. Molitev je spremljala glasba s postnimi pesmimi in marsikdo od brezdomcev je zraven zapel.