Exodus TV

Novice

6.12.2019

Sveti oče: Poslušanje in dialog. Analize družbenih pojavov kot razločevanje

6.12.2019

Obvestilo o novem upravnem odboru Celjske Mohorjeve družbe

4.12.2019

90. generalna skupščina Union Académique Internationale (UAI) v Parizu

4.12.2019

Msgr. Jože Marketz imenovan za novega škofa krške škofije

2.12.2019

Adventni čas

Več novic

Msgr. Camilleri: verska preganjanja so zaskrbljujoča stvarnost

ghdsV baziliki sv. Bartolomeja na otoku na reki Tiberi v Rimu je 15. julija potekala slovesnost ob začetku izhajanja nove revije o preganjanju kristjanov. Na njej je sodeloval tudi msgr. Antoine Camilleri, podtajnik za odnose z državami, ki je spregovoril o verski svobodi in diskriminaciji kristjanov. Poudaril je, da nacionalizem in fundamentalizem ogrožata človeško dostojanstvo.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Prisotnost krščanskih skupnosti: ne zgolj simbolično dejanje
Po njegovih besedah je ohranjanje prisotnosti krščanskih skupnosti, posebej na področjih, kjer le-te niso del večinskega prebivalstva, veliko več kot zgolj simbolično dejanje: gre za močno pričevanje vere ter dokaz, da je mirno sobivanje med različnimi verstvi mogoče tedaj, ko se spoštuje dostojanstvo vsake osebe.

Verska preganjanja so zaskrbljujoča stvarnost
»Verska preganjanja so zaskrbljujoča stvarnost. Papež Frančišek jih je označil za "neke vrste genocid, ki ga povzroča splošna in kolektivna brezbrižnost". Mnoge družbe in kulture načrtno izključujejo kristjane, celo na področjih, od koder krščanstvo izhaja.«

Diskriminacija in preganjanje moralno nesprejemljiva
Msgr. Camilleri je poudaril, da so »krivična diskriminacija, nasilje in preganjanje kateregakoli človeškega bitja, posebej zaradi vere in prepričanja, moralno nesprejemljiva in graje vredna. V zadnjih letih smo bili priče napadom teroristov in ekstremističnih skupin na skupine ter posameznike v različnih verskih kontekstih po vsem svetu. Žal se večina izmed teh zločinov nadaljuje brez kaznovanja in se jim posveča zelo malo pozornosti, posebej s strani mednarodne skupnosti.«

Vloga države in voditeljev pri varovanju državljanov
Podtajnik za odnose z državami je nato spomnil, da mednarodno pravo sicer določa, da je država tista, ki mora najprej poskrbeti za varovanje svojih državljanov. Kljub temu pa je prav tako ključnega pomena prepoznati pomembno odgovornost, ki jo imajo pri pospeševanju mirnega sobivanja preko vzajemnega dialoga in razumevanja verski voditelji.

Zgled: izjava o bratstvu in sobivanju
Msgr. Camilleri je pri tem spomnil na izjavo o bratstvu in sobivanju, ki sta jo 4. februarja letos v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja, Ahmad Al-Tayyib. V njej je zapisano, da verstva nikoli ne smejo spodbujati »vojne in ne prebujati čustev sovraštva, nasprotovanja, ekstremizma, ne pozivati k nasilju ali k prelivanju krvi. Te podlosti so sad odklona od verskega nauka, politične uporabe religije ali pa tudi razlage različnih verskih skupin.« Kot je poudaril Camilleri, se morajo tudi vlade vprašati, koliko si prizadevajo za varovanje verske svobode ter boju proti preganjanjem. Pogosto po eni strani ta dejanja obsojajo, po drugi strani pa »sodelujejo« z vidika politike, ekonomije, trgovine, vojske ali na druge načine ter preprosto zamižijo na eno oko ob tistih, ki na tako očiten način kršijo to temeljno svobodo.   

Kriminalizacija verskih voditeljev
Sveti sedež je po besedah podtajnika za odnose z državami zelo zaskrbljen zaradi preganjanj – ne le kristjanov, ampak pripadnikov katere koli vere –, saj so napad na najbolj temeljno svobodo človeške osebe. Neke vrste oblika verske diskriminacije je po njegovem mnenju prav tako »vedno večja težnja po tem, da se »kriminalizira ali kaznuje verske voditelje, kadar javno izrazijo temeljna načela svoje vere, posebej kar zadeva področja življenja, zakona in družine.«

Dejavnik enosti in miru
Pri verski svobodi pa ne gre le za kulturno ali pravno vprašanje, ampak je ukoreninjena v sámem dostojanstvu osebe in je pogoj za iskanje resnice, ki je ni mogoče uveljaviti s silo. V tem smislu lahko »verska svoboda služi kot pomemben dejavnik za enost in mir znotraj človeške družine, predvsem preko premišljenega iskanja skupnega dobrega, ki ga mora gojiti dialog.«   

Potreba po dialogu
Prav odprt in odkrit medverski ter medkulturni dialog je eno izmed sredstev za preseganje preganjanj ter je nujno potreben za to, da bi vsakega človeka priznali kot »sodržavljana« drugega. V večini ustav je sicer zapisano, da so vsi državljani enaki, vendar pa lahko pojav nacionalizma v nekaterih državah, združen z nasilnim poudarjanjem verske identitete, vodi v diskriminacijo, marginalizacijo in preganjanje. Obstaja namreč nevarnost, da bi tisti, ki so v večini, državo čutili kot izključno svojo lastnino, na škodo tistih, ki ne pripadajo njihovi veri.

vir: https://www.vaticannews.va

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter