Exodus TV

Novice

25.5.2020

Laudato si’ – okrožnica, ki po pandemiji usmerja pogled v prihodnost

25.5.2020

Poslanica papeža Frančiška za 54. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2020

25.5.2020

Pridiga škofa Petra Štumpfa na Brezjah ob prazniku Marije Pomočnice kristjanov

21.5.2020

Teden Laudato si': Intervju s škofom Di Donno in duhovnikom Pinom Demasijem

17.5.2020

Obletnica obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji

Več novic

Izjava Komisije Pravičnost in mir ob trideseti obletnici prvih demokratičnih volitev

asdrsdfV začetku aprila poteka trideset let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po polstoletnem premoru smo namreč ponovno lahko svobodno izbirali med kandidati, ki so jih predlagale različne politične skupine s svojimi nazori in programi za prihodnost. Zato smo tudi šli na volitve v velikem številu, saj smo se zavedali, da gre za najpomembnejše demokratično dejanje naše odgovornosti za skupno dobro in prihodnost. Hvaležni smo tistim, ki so takrat to pravico izbojevali.

Tridesete obletnice prvih svobodnih volitev se spominjamo v nepredvidenih razmerah nevarne epidemije. Ogrožena sta naše zdravje in življenje, zato smo prisiljeni v obrambo, ki nas je začasno ohromila in bo pustila za seboj dolgotrajne posledice. Naenkrat se nam je zrušila samoprevara, da se nam ne more zgoditi nič posebno hudega. Veliko bolj krhki smo, kakor si domišljamo. Poleg tega ne živimo v idealnem svetu, saj se ponovno kaže, kako v zaostrenih razmerah vsaka politična skupnost poskrbi najprej zase. Zato je varnost nas samih, naših družin in najbližjih ter ne nazadnje našega naroda in države naša in samo naša sveta dolžnost. Nihče drug ne bo poskrbel za nas. Ko smo se pred tremi desetletji odločali za demokracijo in državno samostojnost, smo nevede pripravljali tudi pogoje za to, da lahko danes ustrezno poskrbimo zase. Zato lastna država z vsemi svojimi potrebnimi institucijami – tudi vojsko – nikakor ni odveč ali zastarela, kakor nam dopovedujejo ideologije, katerih glasnikom gre še danes bolj za to, kako bi (spet) prevzeli oblast, kakor za to, kako bi premagali skupnega sovražnika – epidemijo. To žal spominja na tragedijo druge svetovne vojne in revolucije, ko je ideologija imela prednost pred človeškim življenjem.

Na prvi pogled imajo prve demokratične volitve pred tremi desetletji malo skupnega z današnjim spopadom s smrtonosnim virusom. A kakor pred tremi desetletji je tudi tokrat na preizkušnji naša državljanska zrelost, odgovornost za vso skupnost ne glede na politične razlike, medsebojno zaupanje, sodelovanje in enotnost. Vse to pa nas spet opozarja, kako odločilne so vsake volitve, kajti z njimi si postavimo oblast, od katere je ravno v kriznih trenutkih, ki jih nikoli ne bo zmanjkalo, odvisno skoraj vse.

Žal se je število udeležencev na volitvah v teh treh desetletjih krčilo. K temu so prispevale slabe izkušnje. Prestop poslanca v drugo stranko, za katero ga volivci niso izvolili, ustvarja občutek, da so prevarani in so volitve zato nesmiselne. Podobno učinkuje zavajanje z javnim mnenjem, širjenje novic, ki se pozneje izkažejo za obrekovanje, ter vsi drugi nizkotni in protipravni poizkusi vzeti kandidatom, ki centrom družbene moči niso po volji, dobro ime, moralni ugled in verodostojnost. Lažne novice in vse druge potegavščine volivce begajo in ustvarjajo občutek, da z volitvami ne morejo ničesar spremeniti. Zato je razumljivo, vendar ne opravičljivo, da mnogi ostanejo doma.

Kljub temu pa ni drugega demokratičnega in svobodoljubnega sredstva, da v državi kaj spremenimo, kakor so volitve. Stanje v naših osrednjih medijih, ki pretežno izražajo stališča leve ideologije in so neprikrito bolj naklonjeni politični ureditvi, ki smo jo skupaj premagali na demokratičnih volitvah pred tridesetimi leti, nam narekuje, da smo previdni in da se predvsem skušamo sami dokopati do čim bolj zanesljive obveščenosti. A to ni nemogoče. Pregovorno ima »laž kratke noge«, zato nam tudi izkušnje zadnjih treh desetletij lahko pomagajo do zanesljivega spoznanja, kdo zasluži naše zaupanje in kdo ne. Tako je tudi blaženi škof Slomšek pred skoraj 160 leti usmerjal svoje vernike: »Kakor si boste s tistimi, ki jih boste izvolili, postlali, tako boste ležali. Glejte dobro, da se ne boste ukanili ali ogoljufali. /…/ Izberite si svoje poslance po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami do sedaj vedli in kaj so dobrega storili.«

Zato komisija Pravičnost in mir poziva najprej k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev sámo. V sedanjih grozečih razmerah izraža podporo državnim ustanovam, vladi in zdravstvenemu osebju, ki uspešno blažijo sedanje in prihodnje težave. Ob trideseti obletnici prvih demokratičnih volitev pa vse državljane vabi, da se tudi vnaprej volitev udeležujejo množično in z vso odgovornostjo. To ni samo naša pravica in dolžnost, ampak tudi edini dostojen in možen način, da se država Slovenija uveljavi in utrdi kot demokratična, pravna, ugledna in razvojno usmerjena politična skupnost.

V Ljubljani, 6. aprila 2020

Msgr. dr. Anton Stres,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

vir: https://katoliska-cerkev.si/

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter