Exodus TV

Novice

20.9.2020

Pridiga škofa Petra Štumpfa pri sveti maši ob sklepu Stične mladih v Murski Soboti

17.9.2020

Pismo prefekta Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov: Z veseljem se vrnimo k evharistiji!

17.9.2020

39. Stična mladih v 34 krajih po Sloveniji

14.9.2020

Praznik povišanja Svetega križa

14.9.2020

Koronavirus: Izrael bo ponovno uvedel karanteno

Več novic

P. Monge: Naj se Sveta Sofija uporablja kot simbol različnih verskih svetov

 kgvklgl»Sveta Sofija je ena izmed tistih svetovnih znamenitosti privlačno lepoto, ki močno govori o Bogu. Zato bi morala biti še naprej na razpolago v vsej svoji polnosti in tudi v protislovnosti simbolike, ki zbira različne verske in kulturne svetove.« Tako je zatrdil dominikanec p. Claudio Monge, ki že veliko let živi v Istanbulu, kjer je odgovoren za center za medkulturni dialog DoSt-I. V daljšem intervjuju za Vatican News je povzel glavna obdobja v zgodovini bazilike sv. Sofije, ki je z odlokom turškega predsednika Erdogana 10. julija letos postala mošeja.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prvi dve baziliki
Po njegovih besedah je to izredno in težavno zgodovino nemogoče povzeti zgolj v nekaj vrsticah. Veličastna stavba, ki jo je leta 537 posvetil cesar Justinijan, ni bila prva na tem mestu. Prvo cerkev, ki je bila znana kot Velika cerkev, je tukaj zgradil Konstantin oz. bolj verjetno Konstancij II., odprta pa je bila leta 360. Tloris zgradbe, ki je bila posvečena Logosu (učlovečeni Besedi) in je postala katedrala, je bil bazilikalen, streha pa je bila iz lesa. Ta prva bazilika je bila uničena v požaru leta 404. Teodozij II. je zgradil novo cerkev s prav tako bazilikalnim tlorisom in leseno streho, po načrtu arhitekta Rufina. Odprli so jo 10. oktobra leta 415, vendar pa je bila popolnoma uničena med uporom v Niki, ki je leta 532 izbruhnil v Konstantinoplu. Iz te druge zgradbe so izkopali le del stebrišča in timpanon arkade. Le nekaj dni po uničenju druge bazilike se je cesar Justinijan odločil, da bo zgradil novo baziliko, ki bo povsem drugačna, bistveno večja in mogočnejša od prejšnjih dveh.

Nova bazilika tudi središče cesarskih slovesnosti
Dela so bila zaupana Izidorju iz Mileta in Antemiju iz Tralesa. Obdobja gradnje je opisal Prokopij, ki je poudaril, da se je cesar nenehno zanimal in sodeloval pri različnih gradbenih fazah in pri preskrbi dragocenih materialov. Cerkev je bila že tedaj priznana kot veliko arhitekturno delo, posebej zaradi veličastne kupole, ki je bila prvotno približno 7 metrov nižja od današnje in je imela na spodnjem delu okna. Svetloba, ki je prihajala skozi, je imela poseben učinek, o katerem je pisal tudi Prokopij iz Cezareje: govoril je o mističnem učinku svetlobe, za katero se zdi, da jo ustvarja sama bazilika in ki se zdi, da izniči trdnost in težo struktur. Cerkev sta 27. decembra 537 odprla cesar in patriarh Evtih in je postala središče cesarskih slovesnosti, predvsem kronanj. Zaradi posledice vrste potresov, ki so prizadeli Konstantinopel med letom 553 in 14. decembrom leta 557 se je osrednja kupola popolnoma zrušila med potresom maja 558, pri čemer so bili uničeni oltar, ciborij in ambon. Cesar je naročil takojšnjo obnovo in dela zaupal Izidorju mlajšemu, ki je uporabil lažje materiale in kupolo dvignil za dodatnih 6,25 m. S tem se je višina stavbe v notranjosti povečala na 55,6 m. Ta obnova, s katero je cerkev dobila današnjo obliko, je bila zaključena leta 562.

Začetek velike shizme 1054
Že od samega začetka je bila torej bazilika prostor, kjer sta se prepletala prestol in oltar. Izročilo pravi, da je Justinijan na dan njenega odprtja leta 537 vzkliknil: »Salomon, presegel sem te!« Kljub temu, da nekateri strokovnjaki dvomijo o tem namigu na Salomona, je gotovo, da je tovrstno arhitektonsko ponašanje bolj ustrezalo logikam potrditve cesarskega slovesa kot pa čistemu in nesebičnemu češčenju božjega veličastva. Skratka, religija, oblast, politika ter ugled so bile vedno nepogrešljive razsežnosti v zgodovini Svete Sofije. V zvezi s prepletanjem zgodovinsko-političnih in verskih dogodkov je p. Monge spomnil na leto 1054. S tem, ko je bil s strani papeškega zastopnika na oltar položen dokument o izobčenju patriarha Cerularija, se je začela velika shizma med vzhodno in zahodno Cerkvijo; v Sveti Sofiji je lepota pravoslavnega bogoslužja pripeljala rusko ljudstvo do spreobrnjenja.

se nadaljuje

vir: https://www.vaticannews.va

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter