Exodus TV

Novice

26.1.2021

Ekumenski stiki Teološke fakultete UL in Sanktpeterburške duhovne akademije

26.1.2021

Generalno zasedanje gibanja fokolarov

26.1.2021

Baptisterij sv. Janeza v Firencah zasijal v novi luči

25.1.2021

Sklepna seja škofijskega postopka za beatifikacijo in kanonizacijo – besedila

25.1.2021

Spletni svetopisemski maraton 2021

Več novic

Jurkovič: Človeško bratstvo, pravičnost in dialog – pot za trajen mir

Nadškof Ivan JurkovicČloveško bratstvo, pravičnost in dialog so bili poudarki, o katerih je nadškof Ivan Jurkovič govoril v Jeddahu v Savdski Arabiji na predstavitvi knjige o pospeševanju medkulturnega in medverskega dialoga.

Andreja Červek – Vatikan

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič, se je v nedeljo, 22. novembra, v Jeddahu v Savdski Arabiji udeležil predstavitve knjige »Pospeševanje medkulturnega in medverskega dialoga kot sredstva miru in bratstva«. V svojem nagovoru je izpostavil tri elemente: človeško bratstvo, pravičnost in dialog kot sredstva miru.

Človeško bratstvo
Jurkovič je spomnil na Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 podpisala papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al Azhar, Ahmad Al Tayeb. »Ta zgodovinska izjava ne zbližuje samo ljudi različnih ver, ampak prav tako prinaša pomembno sporočilo celotnemu svetu, da namreč moramo vsa človeška bitja obravnavati kot brate in sestre.

V svetu, kjer naraščajo sebičnost in individualistične tendence, se je po Jurkovičevih besedah pomembno osredotočiti na »spravo in bratstvo med vsemi verniki, med verniki in neverniki ter med vsemi ljudmi dobre volje«. Živimo v razvitih večkulturnih in večverskih družbah, kjer se razlike pogosto doživljajo kot konflikti. Ko gledamo današnje stanje, je bratstvo bistveno. O tem govori tudi papež Frančišek v okrožnici Fratelli tutti, kjer bratstva ne opredeljuje kot neko abstraktno in tolažilno težnjo, temveč kot učinkovit in realističen kriterij skupnega bivanja. Človeško bratstvo je namreč »politični kriterij v vseh smislih, ki izvira iz zgodovine in skupnega zavedanja, da na obzorju obstajajo nevarnosti«.

Da bi se izognili konflikta je treba razviti bratsko kulturo iskrene izmenjave mnenj in odprtega dialoga, je nadaljeval Jurkovič. »Samo na ta način bodo prihodnje generacije kot dobro posajena drevesa lahko trdno ukoreninjene v zemlji zgodovine in bodo lahko rasle proti nebu in v medsebojni družbi, s sovraštvom onesnaženi zrak bodo lahko vsak dan spreminjale v kisik bratstva. Priznanje vzajemnega bratstva je zmožno spremeniti pogled, preoblikovati konflikt ter postati trdno sporočilo, ki ima versko in tudi politično vrednost. Ni naključje, da smo usmerjeni premisliti o pomenu državljanstva: vsi smo bratje in sestre in zatorej državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi, kjer so vsi deležni pravičnosti.« Miru namreč ni mogoče doseči brez popolne pravičnosti. Abstraktna pravičnost lahko vodi samo v lažen mir.

Pravičnost
Pravičnost je bil drugi poudarek, ki ga je Jurkovič postavil v ospredje svojega govora: »Ko pravičnost zmaguje, kraljuje mir. In ko je pravičnost kršena, je tudi mir v nevarnosti.« Glede na to, da nam je vsem skupna človeška narava, in torej enako dostojanstvo, pravičnost zahteva spoštovanje pravic vsake osebe. Spoštovanje človeškega dostojanstva je torej prvi in tudi bistveni steber za izgradnjo trdnih temeljev dialoga, najprej na medkulturni ravni in zatem medverski ravni. »Dialog ne more obstajati, če človeško dostojanstvo ni najprej spoštovano,« je izpostavil Jurkovič. »Ko je zaščiteno človeško dostojanstvo, so moški in ženske svobodni, da se lahko z neovirano zavestjo posvetijo iskanju resnice. In zato je verska svoboda ena od najbolj temeljnih neodtujljivih pravic, kajti izvira iz notranje potrebe moških in žensk, da gojijo svojega duha. Zagotovitev verske svobode pa mora med drugim vključevati pospeševanje sprejemanja in strpnosti.« Kot je dodal Jurkovič, vsi smo poklicani k mirnemu sobivanju, a prav tako k prizadevanju za medsebojno obogatitev preko dialoga. Sprejemanje in strpnost izvirata iz večjega medsebojnega poznavanja, ki pa je mogoče samo preko dialoga.

Dialog
Dialog obsega dve temeljni dejavnosti: poslušanje in govorjenje. Da bi dialog obogatil obe strani, mora obstajati vzajemna drža dajanja in prejemanja: obe strani morata imeti pravico do govora in dolžnost poslušati, kaj govori drugi. Po Jurkovičevih besedah je človeško dostojanstvo premisa, ki omogoča dialog med različnimi kulturami, zatorej iskanje resnice dopušča avtentično srečanje med različnimi veroizpovedmi. »Vsako človeško bitje, kot nosilec naravnega dostojanstva, ima neodtujljive pravice, kar pomeni tudi nastanek skupnih dolžnosti. Te pravice in dolžnosti so univerzalne in ne smejo biti kršene. Iz tega sledi, da dialog ni samo sredstvo za mir in bratstvo, ampak je glavno sredstvo za njuno dosego. Rezultat dialoga je edinost med ljudmi in združitev ljudstva z Bogom, ki je vir vse resnice. Njegov Duh vodi človeška bitja v svobodo, ko se med seboj srečujejo v iskrenosti in ljubezni. Preko takšnega dialoga puščamo, da je Bog navzoč med nami, kajti ko se odpremo za dialog z drugim, se prav tako odpremo za dialog z Bogom.«

Jurkovič je izpostavil, da bi se kot pripadniki različnih religij, morali združiti pri pospeševanju in varovanju skupnih idealov na področju verske svobode, človeškega bratstva, vzgoje, kulture, družbene blaginje in državljanskega reda. Pri vseh teh pomembnih načrtih sta dialog in sodelovanje mogoča.

Z iskrenim bratstvom do miru
Ob koncu govora je Jurkovič še dejal, da se v tem času pandemije covida-19 soočamo s skušnjavo, da bi se izolirali in tako zavarovali svoje fizično zdravje. »V tem kontekstu pa je zelo pomembno, da ne izgubimo izpred oči načel, ki nas povezujejo na duhovni ravni,« je izpostavil. Izgradnja miru ni omejena za koridorje političnih institucij ali na pogajanja za mizami, ki so sicer zelo pomembna. Delo za mir mora biti ukoreninjeno v vsakodnevnih otipljivih prijateljstvih, ki nam bodo pomagala videti in obravnavati vsako osebo kot resnično sestro in brata. Samo s takšno vrsto bratstva lahko premagamo individualni egoizem, ki je v konfliktu z možnostjo, da osebe živijo svobodno in v harmoniji. Brez takšnega bratstva je nemogoče graditi pravično družbo in trajen mir. In k temu lahko kristjani, muslimani in vsi verniki dajo pomemben prispevek, ko si prizadevajo za izgradnjo civilizacije miru in srečanja, je sklenil Jurkovič.

vir: https://www.vaticannews.va

TRENUTNO NA TV



SVETNIK DNEVA

E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter