Exodus TV

Novice

16.5.2021

Dovoljeno zborovsko petje pri bogoslužju

16.5.2021

Uvod kardinala Parolina v knjigo »Most s Kitajsko«

16.5.2021

Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za 7. velikonočno nedeljo

12.5.2021

Papež z apostolskim pismom »Antiquum ministerium« vzpostavlja službo katehista

12.5.2021

Pri papežu latvijski predsednik Egils Levits

Več novic

Podelitev odličja sv. Cirila in Metoda akad. kiparju Mirsadu Begiću

hjgfgLjubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore bo v sredo, 28. aprila 2021, v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja podelil odličje sv. Cirila in Metoda akademskemu kiparju Mirsadu Begiću za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.

Akademski kipar Mirsad Begić kot avtor spomenikov številnih slovenskih duhovnikov in škofov ter druge cerkvene opreme na prepoznaven in izviren način obeležuje in vrednoti krščanstvo na slovenskih tleh. S portreti in drugo cerkveno opremo je na trajen in izviren način izpostavil zgodovinsko vlogo Katoliške cerkve med Slovenci skozi čas ter poudaril delo številnih duhovnikov in škofov za napredek slovenskega naroda. Z umetniškimi deli, ki prikazujejo slovenske cerkvene osebnosti, krepi spoštljiv in odprt dialog slovenske družbe s krščanstvom in krščanskim izročilom.

Odličje sv. Cirila in Metoda
Slovenski škofje so 8. marca 2021 na 121. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili, da podelijo odličje sv. Cirila in Metoda akademskemu kiparju Mirsadu Begiću za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.

Utemeljitev priznanja
Akademski kipar Mirsad Begić kot avtor spomenikov številnih slovenskih duhovnikov in škofov ter druge cerkvene opreme na prepoznaven in izviren način obeležuje in vrednoti krščanstvo na slovenskih tleh. S portreti in drugo cerkveno opremo je na trajen in izviren način izpostavil zgodovinsko vlogo Katoliške cerkve med Slovenci skozi čas ter poudaril delo številnih duhovnikov in škofov za napredek slovenskega naroda.

Mirsad Begić, ki izvira iz muslimanske družine iz Glamoča v podeželski jugozahodni Bosni, je po končani srednji umetniški šoli v Sarajevu študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – najprej pri Zdenku Kalinu, diplomiral pa je pri Dragu Tršarju in Slavku Tihcu. Pri slednjem je opravil še podiplomski študij oziroma magisterij, nato pa se je študijsko izpopolnjeval v Londonu na Kraljevi akademiji za umetnost St. Martin. Tam je spoznal Francisa Bacona, enega največjih slikarjev 20. stoletja, ki ga je kot umetnika iz Jugoslavije celo povabil k sebi v svoj londonski atelje.

Begićeva portretno in zgodovinsko simbolna spomeniška ustvarjalnost sega na mnoga področja: od ohranjanja zgodovinskega spomina ob jubilejih do kulturne dediščine, od obeleževanja najvišjih in ustvarjalno prepoznavnih posameznikov najprej lokalnega in zatem vsenarodnega pomena do spomenikov, povezanih s krščanskim izročilom slovenstva, obeleževanjem cerkva in zgodovine Cerkve na Slovenskem, še posebej poudarjene in povezane v času po osamosvojitvi in v posebno dragocenem povabilu pred prvim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Mirsad Begić je pred prvim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji zasnoval monumentalna stranska vrata ljubljanske stolnice svetega Nikolaja, ki so bila dokončana leta 1996. Ob jubilejnem letu usmiljenja ter 650. obletnici ustanovitve Novega mesta in 10. obletnici novomeške škofije je izdelal cerkvena vrata za stolno cerkev v Novem mestu. Prav tako je izdelal stranska vrata slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.

Med upodobitve osebnosti cerkvene zgodovine sodi Begićev doprsni portret papeža Janeza Pavla II., ki ga lahko občudujemo v cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani; odlitek se hrani tudi v Vatikanskih muzejih.

Spomenik mučeniškemu duhovniku in narodnemu buditelju Filipu Terčelju v Ajdovščini je celopostavni (visok 2,3 m) in postavljen v središče Šturij. Ob kipu je napis, verz Evgena Bavčarja: »Živel je, ljubil, trpel, mislil, govoril, molil in upal po slovensko.« Spomenik je odkril koprski škof msgr. Metod Pirih.

Na odkritje spomenika slovenskemu škofu, popotniku, slovničarju in izseljenskemu misijonarju Frideriku Ireneju Baragi v Kranju oziroma Stražišču nad mestom je prišlo nekaj tisoč ljudi. Odkril ga je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Baraga je tako dobil svoj največji spomenik. Zadnje Begićevo delo med velikimi spomeniki, posvečenimi zgodovini Cerkve na Slovenskem in velikim Slovencem, cerkvenim dostojanstvenikom, predstavlja monumentalna celopostavna podoba nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki stoji na trgu poleg cerkve v Trebnjem. Spomenik je odkril kardinal dr. Franc Rode.

V dolgoletnem upodabljanju omenjenih osebnosti in dogajanj v zgodovini Cerkve na Slovenskem je nastalo še na desetine manjših portretov, osnutkov, kolažev, reliefov, simbolnih zasnov in svobodnejših vizij ter kompozicij. Zbrani so bili na posebni razstavi, ki jo je Mirsad Begić pripravil v ljubljanski Narodni galeriji kot del razstave »Upodobitve ljubljanskih škofov« (2007). Mirsad Begić se je predstavil z osnutki portretov glav in poprsij šestih ljubljanskih škofov 20. stoletja: Antona Bonaventure Jegliča, Gregorija Rožmana, Antona Vovka, Jožefa Pogačnika, Stanislava Leniča in Alojzija Šuštarja, ki jim je dodal še portret kardinala dr. Franca Rodeta.

Kipar Mirsad Begić je v Murski Soboti v počastitev 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve Prekmurcev z matičnim narodom v domovini Sloveniji izdelal spomenik, ki predstavlja kompozicijo petih portretov prekmurskih narodnih buditeljev: Franca Ivanocyja, Jožefa Kleka starejšega, Matije Slaviča, Ivana Jeriča in Franca Kovačiča.

Mirsad Begić izhaja iz družine z visoko islamsko izobrazbo, a je v Ljubljani odkril svoj prostor umetniške svobode, pa tudi možen ustvarjalni dialog s slovensko kulturo, državo in Cerkvijo. Izboril si je prav poseben položaj, za katerega so značilni avtonomija umetniškega ustvarjanja, samostojno sprejemanje in oblikovanje umetniških naročil, sposobnost nenehnega strpnega dialoga med različnimi veroizpovedmi ali ideologijami, med neverujočimi in verujočimi.

Odličje sv. Cirila in Metoda predstavlja kot najvišje priznanje Cerkve v Sloveniji potrditev in zahvalo prizadevanjem kiparja Mirsada Begića, da z umetniškimi deli, ki upodabljajo slovenske duhovnike in škofe, krepi spoštljiv in odprt dialog slovenske družbe s krščanstvom in krščanskim izročilom. Slovenski škofje v duhu okrožnice svetega očeta Frančiška Fratelli tutti prepoznavajo, da pomembno umetniško delo kiparja Mirsada Begića povezuje brate in sestre različnih nazorov in prepričanj v veliko človeško družino ter ustvarja nove poti miru, ki vodijo k celjenju ran ter so začetek zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo.

vir: https://katoliska-cerkev.si

TRENUTNO NA TV



DOTACIJA

Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.

qr dotacija

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Youtube
Facebook
Twitter