Exodus TV

Novice

6.12.2019

Sveti oče: Poslušanje in dialog. Analize družbenih pojavov kot razločevanje

6.12.2019

Obvestilo o novem upravnem odboru Celjske Mohorjeve družbe

4.12.2019

90. generalna skupščina Union Académique Internationale (UAI) v Parizu

4.12.2019

Msgr. Jože Marketz imenovan za novega škofa krške škofije

2.12.2019

Adventni čas

Več novic

Osemnajst let Slovenske škofovske konference

slovenki škofje

Osemnajst let samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK) bomo obeležili v soboto, 19. februarja 2011.

Ustanovljena je bila leta 1993.Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (prim. kann. 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Škofovska konferenca je v svojem delovanju samostojna na področjih, ki jih določa Sveti sedež in so kulturno pogojeni.

 

Po statutu so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član.


Člani in ureditev SŠK

Slovenska škofovska konferenca šteje enajst članov, ki so:

  • ordinariji oz. krajevni škofje: ljubljanski nadškof metropolit ter predsednik SŠK msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadškof metropolit ter podpredsednik SŠK msgr. dr. Marjan Turnšek, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, koprski škof msgr. Metod Pirih in murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf;

  • pomožna škofa: koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak in ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik;

  • upokojeni (nad)škofje: upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej in upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran.

Generalni tajnik SŠK je dr. Andrej Saje.

Upokojeni škofje, ki v okviru škofovske konference niso odgovorni za posebno področje, nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika.

Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode, (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres.

Statut ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo njeno učinkovitejše delovanje. Statut SŠK je bil prvič dopolnjen 3. septembra 1999, drugič pa 8. septembra 2010.


Kratek zgodovinski opis

Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost.

Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.


Vodstvene spremembe v zadnjem obdobju

Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 na mesto upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana (2004) imenoval mariborskega nadškofa pomočnika (2009) in celjskega apostolskega administratorja msgr. dr. Antona Stresa. Murskosoboškega krajevnega škofa msgr. dr. Marjana Turnška (2006) je imenoval za mariborskega nadškofa pomočnika, mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa (2006) pa za murskosoboškega krajevnega škofa.

Papež Benedikt XVI. je 15. marca 2010 za novega celjskega škofa imenoval msgr. dr. Stanislava Lipovška, ki je bil v škofa posvečen 24. aprila 2010, 3. februarja 2011 pa je bil po upokojitvi mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja (1980) na njegovo mesto imenovan msgr. dr. Marjan Turnšek, dotedanji nadškof pomočnik (2010) v isti nadškofiji.


TU SŠK

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter