Exodus TV

Novice

17.6.2021

Papež sklenil cikel katehez o molitvi: Jezus moli za nas

17.6.2021

Veleblagovnica solidarnosti za pomoč družinam v stiski

11.6.2021

Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za praznik Srca Jezusovega

11.6.2021

124. redna seja Slovenske škofovske konference in srečanje s predsednikom republike na svečanem kosilu ob 30.obletnici države

7.6.2021

Papež Frančišek imenoval msgr. Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi

Več novic

Relikvij sv. Petra ni v Vatikanu? Arheologovi dvomi

Kip sv. Petra pred baziliko, ki je zgrajena nad grobom apostolaProf. Vincenzo Fiocchi Nicolai s Papeškega inštituta za krščansko arheologijo zavrača trditve treh italijanskih strokovnjakov, ki so bile objavljene v reviji »Heritage«.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Vsebina članka
V preteklih dneh so Liberati De Caro (Inštitut kristalografije Narodnega sveta za raziskovanje, Bari), Fernando La Greca (Oddelek za humanistične študije, Univerza v Salernu) in Emilio Maticciani (Oddelek za elektroniko, informacijo in bioinženiring, Milanska politehnika) objavili članek (»The Search of St. Peter's Memory ad catacumbas in the Cemeterial Area ad Duos Lauros in Rome«), v katerem trdijo, da so bili posmrtni ostanki apostola Petra na polovici 3. stoletja iz groba na vatikanskem griču preneseni v katakombe sv. Petra in Marcelina v Rimu (Tor Pignattara), kjer naj bi se nahajali še danes. Tako je v letih 1948-1949 prerokovala italijanska mistikinja Maria Valtorta. V skladu s to trditvijo naj bi bil prvotni grob pod baziliko sv. Petra, vendar pa naj posmrtni ostanki, ki jih je odkrila Margherita Guarducci v času pontifikata Pavla VI., ne bi pripadali sv. Petru. O novih trditvah v članku omenjenih avtorjev je v intervjuju za Radio Vatikan spregovoril prof. Vincenzo Fiocchi Nicolai s Papeškega inštituta za krščansko arheologijo.

Glavne točke
Najprej je poudaril, da nihče izmed treh podpisnikov članka ni arheolog. »Njihova trditev temelji na naslednjih točkah: Petrovih posmrtnih ostankov niso našli, oz. so jih našli morda le deloma, na kraju, ki od polovice 2. stoletja velja za grob apostola. Poleg tega naj bi v skladu z nedavno analizo bazilik, ki jih Liber Pontificalis pripisuje Konstantinu, cesar  dejansko zgradil le tisto nad grobom sv. Petra in Marcelina: zgradil naj bi tudi mavzolej, ki je povezan s cerkvijo, in v katerem je bila pokopana mati Helena, zase pa je želel – in to je novost –, da bi bil pokopan v bližini relikvij sv. Petra, ki so bile položene v katakombe. Podobno naj bi se cesar, po tem, ko je korenito spremenil program, odločil, da bo njegov grob v Konstantinoplu, poleg relikviarijev dvanajstih apostolov.«

Kaj pomenijo trditve?
»Trditve avtorjev bi pomenile, da bazilika ni bila posvečena mučencema Petru in Marcelinu iz časa Dioklecijanovega preganjanja, kot navaja Liber Pontificalis (iz sredine 6. stoletja) in drugi viri, ampak "apostolu Petru, ki je bil mučen z Marcelinom". V eni izmed različic Liber Pontificalis iz 7. stoletja je omenjena cerkev obeležena s posvetilom "Beato Petro cum Marcellino martyribus". Po navedbah avtorjev članka naj bi se uporaba izraza beatus (blaženi) nedvomno nanašala na apostola. Poleg tega so na podlagi znanega zapisa za 29. junij v dokumentu Depositio Martyrum (iz leta 336), ki je povezan z uvedbo praznika v čast svetima Petru in Pavlu v letu 258, avtorji prepričani, da se izraz in catacumbas (v katakombah), kamor naj bi iz Vatikana prenesli posmrtne ostanke sv. Petra, ne nanaša na – kot je splošno priznano – kraj, ki se nahaja na tretji milji Apijeve ceste. Trdijo, da gre za katakombe sv. Petra in Marcelina. Dokaz za apostolov grob naj bi bila tudi slika v katakombah, ki prikazuje Petra z zvitkom ter napis z datumom 29. junij in izrazom depositio domini Petri. Avtorji so na podlagi "matematične in geometrične analize" nekaterih anomalij v zvezi z orientiranostjo Konstantinove bazilike in mavzoleja prepričani, da je bila pri gradnji natančno upoštevana lega Petrovega groba. Le-ta se po njihovem mnenju nahaja v spodnjem nadstropju, ki še ni raziskano, tik pod grobom s fresko, ki prikazuje sv. Petra.«

Odgovor arheologa
Profesor Fiocchi Nicolai je ob tem poudaril, da gre za trditev, ki naleti na nekatere težave, ki so nepremostljive. »Avtorji so spregledali detajl, ki je odločilen: besedna zveza in catacumbas, ki jo je urednik dokumenta Depositio Martyrum uporabil, da bi označil kraj, kjer so častili Petra (in Pavla), kamor naj bi prenesli apostolove posmrtne ostanke, ne more pomeniti "ene izmed katakomb v Rimu", kot trdi članek. Kakor je splošno znano, se je izraz catacumba začel uporabljati za podzemna krščanska pokopališča v splošnem šele v visokem srednjem veku. V davnini so se ta imenovala cryptae. V dokumentu Depositio Martyrum je izraz catacumbas zgolj krajevno ime, ki označuje tretjo miljo Apijeve ceste, kjer je potekalo češčenje sv. Petra in Pavla. V istem dokumentu je ob letu 354 naveden kraj v bližini Makscencijevega cirkusa. Oznaka Petri in catacumbas v dokumentu Depositio Martyrum torej ne more pomeniti, da so bili Petrovi posmrtni ostanki leta 258 preneseni v »katakombe« sv. Petra in Marcelina. Po drugi strani lahko ta prenos izključimo tudi zato, ker katakombe na cesti Labicana v tistem času sploh še niso obstajale: najstarejša področja tamkajšnjega podzemnega pokopališča segajo v kratko obdobje miru v času med Valerijanovim in Dioklecijanovim preganjanjem. Spodnji del katakomb – kjer avtorji pravijo, da je Petrov grob – pa sega celo v četrto stoletje.«

Ugotovitve v članku nimajo nobene podlage
Ugotovitve, predstavljene v članku, po prepričanju prof. Fiocchija nimajo nobene podlage: »Izraz beatus v Liber Pontificalis se uporablja običajno za svetnike in ne samo za prvega papeža. Napis pa je nagrobnik apostolovega soimenjaka (ime Petrus je bilo zelo razširjeno), ki je umrl na praznik sv. Petra in Pavla – besedo dominus so pogosto uporabljali na nagrobnih napisih kot izraz naklonjenosti do sorodnika. Ali pa je manjši kamen del drugega kamna, na katerem je bilo napisano ime pokojnika, ki je umrl 29. junija. Tudi Petrova podoba je zelo pogosta v katakombah, zato se je ne more razumeti kot izraz posebnega čaščenja apostola na tem kraju. Jasno je, da so se Petrovi posmrtni ostanki – tudi če bi bili kdaj preneseni v katakombe, to je na Apijevo cesto – nahajali na kraju pokopa na vatikanskem griču, ko je bila zgrajena mogočna Konstantinova bazilika, največja bazilika vseh časov v mestu. Cesar se sicer gotovo ne bi odločil za soočanje s tako velikimi pravnimi in logističnimi težavami pri gradnji cerkve (zasutje še delujoče nekropole; posek hriba, da bi kraj Petrovega groba sovpadal s prečno ladjo). Cerkev lahko zato mirno pripišemo prvemu krščanskemu vladarju,« je še poudaril član Papeškega inštituta za krščansko arheologijo.

vir: https://www.vaticannews.va

TRENUTNO NA TV



SVETNIK DNEVA

DOTACIJA

Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.

qr dotacija

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Youtube
Facebook
Twitter