Exodus TV

Novice

20.9.2020

Pridiga škofa Petra Štumpfa pri sveti maši ob sklepu Stične mladih v Murski Soboti

17.9.2020

Pismo prefekta Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov: Z veseljem se vrnimo k evharistiji!

17.9.2020

39. Stična mladih v 34 krajih po Sloveniji

14.9.2020

Praznik povišanja Svetega križa

14.9.2020

Koronavirus: Izrael bo ponovno uvedel karanteno

Več novic

Papež med današnjo splošno avdienco spregovoril o svojem potovanju na Hrvaško

AvdiencaVATIKAN (sreda, 8. junij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu spregovoril o svojem obisku na Hrvaškem, ki je pod geslom Skupaj v Kristusu potekalo prejšnjo soboto in nedeljo. Kot je dejal, je šlo za kratko pastoralno potovanje, ki je v celoti potekalo v Zagrebu, in vendar je bilo bogato s srečanji in predvsem bogato z vero, saj so Hrvatje globoko katoliški narod. Papež se je dotaknil vseh večjih srečanj in dogodkov ter izpostavil njihov osnovni pomen in sporočilnost.

Povod za papežev pastoralni obisk Hrvaške je bilo prvo narodno srečanje hrvaških katoliških družin, katerega vrhunec je bila nedeljska sveta maša. Kot je zatrdil papež, je bilo zanj zelo pomembno, da potrdi v veri predvsem družine. »V današnji Evropi,« je dejal Benedikt XVI., »imajo narodi s trdnim krščanskim izročilom posebno dogovornost v varovanju in pospeševanju vrednot družine, ki je utemeljena na zakonu, ki ostja odločilna bodisi na vzgojnem področju bodisi na družbenem.« In to sporočilo je po papeževih besedah bilo še posebej pomembno za Hrvaško, ki se s svojo bogato duhovno, etično in kulturno dediščino pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Med sveto mašo je papež želel izpostaviti dar občestva v Cerkvi ter spodbuditi zakonske pare pri njihovem poslanstvu. Kot je dejal, je v naših dneh, ko je vedno več ločitev, zvestoba zakoncev sama po sebi postala pričevanje o Kristusovi ljubezni, ki dopušča, da se zakon živi tak kot je, torej združitev enega moškega in ene ženske, ki se s Kristusovo milostjo ljubita in si pomagata vse življenje, v veselju in žalosti, v zdravju in bolezni. »Prva vzgoja vere obstaja ravno v pričevanju te zvestobe zakonskemu dogovoru: iz nje se otroci brez besed naučijo, da je Bog zvesta ljubezen, potrpežljiva, spoštljiva in širokosrčna je izpostavil papež. »Vera v Boga, ki je ljubezen, se najprej prenaša kot pričevanje o zvesti zakonski ljubezni, ki se spreminja v ljubezen do otrok, ki so sad te združitve. A ta zvestoba ni mogoča brez Božje milosti, brez podpore vere in Svetega Duha,« so bile besede Benedikta XVI.

Spomnil je tudi na večerno molitveno bdenje s hrvaško mladino, ki jih je bilo lepo videti, kako so z veseljem in navdušenjem peli, in se nato v trenutku molitve zbrali v globoki tišini. Zastavil jim je Jezusovo vprašanje ''Koga iščete?'' ter dodal, da jih Bog išče prvi in mnogo bolj kot oni iščejo njega. »To je radost vere,« je dejal papež med današnjo avdienco, »odkriti, da nas Boga prvi ljubi! To je odkritje, ki nas za vedno naredi za učence in zatorej vedno mlade v duhu.« Papež je nadaljeval, da je med bedejem bila ta skrivnost živeta v molitvi evharističnega čaščenja.

Sveti oče je v nadaljevanju kateheze spomnil na molitev večernic s hrvaškimi škofi, duhovniki, posvečenimi osebami, bogoslovci in novinci. Kot je dejal, je tudi tukaj šlo za iskušnjo 'družine' kot cerkvene skupnosti. Izpostavil je bl. Alojzija Stepinca in dejal, da je v luči njegovega pričevanja opogumil škofe in duhovnike pri njihovem poslanstvu ter jih spodbudil k občestvu in apostolski gorečnosti. Posvečenim osebam je spregovoril o lepoti in radikalnosti njihovega življenja, bogoslovce in novince pa je povabil, naj z veseljem sledijo Kristusu, ki jih je poklical po imenu.

Ob koncu današnje kateheze je Benedikt XVI. izpostavil še srečanje s predstavniki hrvaške civilne družbe, političnega, akademskega, kulturnega in podjetniškega sveta, z diplomatskim zborom in voditelji raznih religij. Kot je dejal papež, se je na srečanju želel pokloniti veliki hrvaški kulturni tradiciji, ki je neločljiva od njene vere in žive navzočnosti v Cerkvi. Slednja je skozi stoletja dala raznovrstne ustanove in vidne raziskovalce resnice in skupnega dobrega, pri čemer je papež izpostavil jezuita Ruđerja Boškovića. »Ponovno je vsem nam postala očitna globoka poklicanost Evrope, in to je, varovati humanizem, ki ima krščanske korenine in se lahko opredeli kot 'katoliški', torej univerzalen in celosten,« je poudaril papež. »Gre za humanizem, ki postavlja v središče človekovo vest, njeno transcendentno odprtost in obenem njeno zgodovinsko resničnost, ki je sposobna navdihniti drugačne politične projekte, a sorodne izgradnji temeljne demokracije, utemeljene na etičnih vrednotah, ukoreninjenih v sami človeški naravi. Ob gledanju na Evropo z vidika starodavnega naroda s trdnim krščanskim izročilom, ki je sestavni del evropske civilizacije in se pripravlja na vstop v Evropsko unijo, se je ponovno začutila nujnost izziva, ki se danes postavlja pred narode te celine: namreč da se naj ne boji Boga, Boga Jezusa Kristusa, ki je Ljubezen in Resnica in ki ničesar ne jemlje svobodi, ampak jo vrača k sami sebi in ji podarja obzorje gotovega upanje,« je še povedal papež.

VIR RADIO VATIKAN

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter