Exodus TV

Novice

12.11.2019

Novinarska konferenca ob predstavitvi knjige Topla babičina dlan

11.11.2019

Nadškof Cvikl daroval sveto mašo ob 730-letnici omembe župnije sv. Magdalene v Mariboru

11.11.2019

Predstavitev restavratorskega postopka in prizorov na freskah v Spodnji Slivnici

11.11.2019

Vatikanski tajnik za odnose z državami na obisku v Armeniji

7.11.2019

V soboto v Granadi beatifikacija Marie Emilie Riquelme y Zayas

Več novic

Cerkev v letu 2009

so v letu 2009 zaznamovali škofje, Slomšek, Rožman, evharistija in sv. Frančišek. Ljubljana je dobila novega nadškofa, to je postal Anton Stres v Mursko Soboto pa je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa ordinarija Petra Štumpfa.

Cerkev na slovenskemV Cerkvi na Slovenskem smo v leto 2009 vstopili z razglasitvijo leta evharistične prenove in priprave na evharistični kongres, ki bo 13. junija 2010. Potekal bo pod geslom: Evharistija, Božji dar za življenje. Škofje so ob tem povabili vernike, naj nedeljsko sveto mašo postavimo v središče svojega krščanskega življenja ter poglobimo osebno in družinsko molitev. Med cilji evharistične prenove je tudi bolj dosledno odločanje za življenje. Škofje so ob zadnjem obisku „ad limina apostolorum“ povabili tudi papeža Benedikta XVI., naj pride na evharistični kongres. Čeprav je dejal, da bi rad prišel v Slovenijo, se to ne bo zgodilo. Zato pa je papež v letu 2009 sprejel nekaj pomembnih odločitev, ki zadevajo vodstvo krajevne Cerkve.

Zadnji dan meseca januarja, ko goduje Sveti Janez Bosko, je Benedikt XVI. celjskega škofa Antona Stresa imenoval za mariborskega nadškofa pomočnika. S tem je dobil tudi pravico do nasledstva na mariborskem nadškofijskem sedežu, kar pomeni, da bi nasledil nadškofa Franca Krambergerja, ko bo ta dopolnil 75 let oziroma že prej, če sedanji nadškof zaradi bolezni ne bi mogel opravljati svoje službe.

Pred koncem leta je dozorela še pomembnejša odločitev, ki je prinesla precejšnje spremembe v vodstvu slovenskih škofij. Papež Benedikt XVI. se je odločil za nova imenovanja. Verjamemo, da se je pri tem oziral na dobro naše krajevne Cerkve in pri tem ni bil odvisen samo od svojih svetovalcev, ampak tudi od navdiha “od zgoraj”. Zgodilo se je 28. novembra opoldne, ko se je v župnijski cerkvi v Šentvidu nad Ljubljano začela zahvalna maša ob 15-letnici Radia Ognjišče. Popoldne ob treh sta novoimenovani in stari ljubljanski nadškof v prostorih ordinariata v Ljubljani nagovorila zbrane novinarje.

Čez nekaj dni so se škofje zbrali na redni seji v Mariboru. Tam sta o novi službi na kratko spregovorila tudi novi mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek in novi murskosoboški ordinarij škof Peter Štumpf. Nadškof Marjan Turnšek je sprejel že drugo službo iz rok svetega očeta. Benedikt XVI. ga je namreč 7. aprila 2006 imenoval za prvega ordinarija novo ustanovljene murskosoboške škofije.

Najmanjšo škofijo v Sloveniji bo prevzel škof Peter Štumpf, ki je bil 24. maja 2006 imenovan za pomožnega škofa v Mariboru. Novo službo je sprejel z odprtimi rokami in srcem.

V tem letu smo se pogosto srečevali še z enim ljubljanskim škofom. To je škof Gregorij Rožman, ki je umrl pred petdesetimi leti kot begunec v Clevelandu, kjer je bival vsa povojna leta. Oči je zatisnil 16. novembra 1959. Ko so se rojaki v v tem mestu poslavljali od njega, je ob krsti spregovoril tudi pisatelj Karel Mauser.

Škofa Gregorija Rožmana so nekaj dni po njegovi smrti pokopali na Ameriških Brezjah v Lemontu, kjer je njegov grob še danes. Ob 50 letnici Rožmanove smrti so se ga s sveto mašo spomnili v njegovi rojstni župniji Šmihel nad Pliberkom. Daroval jo je Jože Kopeinig, predsednik združenja slovenskih duhovnikov v celovški škofiji. V ljubljanski stolnici pa zanj maševal nadškof Alojz Uran. Po evangeliju je spregovoril o številnih napadih na škofa Gregorija Rožmana, ki so se vrstili od montiranega procesa avgusta leta 1946 naprej. Šele v zadnjem času so prizadevni posamezniki na podlagi številnih dokumentov razkrili, da je lik, ki so ga risali povojni zmagovalci v domovini, potvorjen. Dokaz temu sta tudi razveljavljena sodba zoper škofa Gregorija Rožmana in aprila letos ustavljen postopek zoper njega. Negativno podobo škofa sta v veliki meri odstrla Tamara Griesser Pečar in France Martin Dolinar z delom Rožmanov proces, ki je izšel leta 1996 in dokumentarnim delom Med sodbo sodišča in sodbo vesti; slednji je izšel ravno ob obletnici škofove smrti. V njem sta s sodelavci zbrala dokumente sodnega procesa proti škofu Gregoriju Rožmanu. Med drugim je navedeno več kot tisoč posameznikov in več deset skupin ljudi, za katere je med vojno posredoval ljubljanski škof. Pri tem ni delal razlike med kristjani in komunisti, med Slovenci, kočevskimi Nemci ali Judi. V delu so objavljene tudi škofove pridige, ki so jih v domovini pogosto potvarjali. Tako se škof Gregorij Rožman počasi vrača tja, kjer je njegovo mesto.

Utrip življenja Cerkve na Slovenskem sta v letu 2009 narekovala jubilejno Frančiškovo in Slomškovo leto. Frančiškovi bratje in sestre, ki v Sloveniji delujejo v dvanajstih različnih redovnih skupnostih, so v letu 2009 praznovali 800 let karizme svojega ustanovitelja. Obenem je minilo 150 let odkar je škof Anton Martin Slomšek prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor in s tem zarisal pomemben del meja naše krajevne Cerkve.

V Sloveniji imamo vse tri veje Frančiškovega prvega reda: minorite, kapucine in frančiškane. Drugemu redu pripadajo sestre klarise. V vodilu, ki ga je Frančišek namenil tretjemu redu, pa se navdihuje vrsta sestrskih skupnosti, Frančiškov „tretji red“ ter Frančiškova mladina. Sestavni del Frančiškovega leta, ki so ga sklenili 3. oktobra, so bile duhovne, kulturne in tudi družabne pobude. Praznovanja so potekala na vseslovenski ravni pa tudi v posameznih bratstvih in skupnostih.

Frančiškovi bratje in sestre so bili na valovih Radia Ognjišče prisotni z duhovnimi nagovori, predstavitvami v oddajah PRO in z vodenjem radijskega misijona. Ta je potekal v postnem času na temo „Hoditi po Jezusovih stopinjah“. Med večjimi dogodki je bila slavnostna akademija Cankarjevem domu v Ljubljani. Sledilo je skupno romanje v Assisi. Sklepno dejanje pa je bilo romanje v Sv. Frančiška v Ljubljani dan pred praznikom Asiškega „ubožca“. Maševal je apostolski nuncij Santos Abril y Castelló.

Maši v šišenski cerkvi v Ljubljani je sledil Frančiškov festival v Zavodu Sv. Stanislava. Čeprav je bil to sklep jubilejnega leta, sta se zvrstila še dva pomembna dogodka. Televizija Slovenija je 20. oktobra predvajala dokumentarni film o Frančišku oziroma zgodovini frančiškanskih redov na Slovenskem. Avtor filma Arne Brejc je izbral osebni pogled predstavnikov teh redov za razkrivanje njihovega odnosa do ustanovitelja reda, Frančiška Asiškega, ter pomen in vlogo redov v modernem času. Sledila je še izročitev poslanice vodstvu državnega zbora ob jubilejnem letu Sv. Frančiška.

Tudi Slomškovo leto ob 150-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor so zaznamovali številni dogodki. Mariborska nadškofija ga je razglasila že septembra 2008 in napovedala, da bo vrh praznovanja na god blaženega Slomška. Praznovanje je dopolnila deseta obletnica obiska Janeza Pavla II. v Mariboru in Slomškove beatifikacije. V sklopu Slomškovega leta je v postu v Mariboru potekal dekanijski misijon. Še prej so v mariborskem gledališču pripravili pastoralni forum z naslovom „Za blagor mesta“, na katerem je sodeloval tudi kardinal Franc Rode.

Pobudniki Slomškovega leta so pripravili več razstav, simpozijev in številna romanja na grob blaženega škofa in druge kraje kjer je Slomšek deloval. Največ dogodkov se je zvrstilo v septembru, ko blaženi Slomšek tudi goduje. Prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor je bil uradno izvršen 4. septembra 1859. Ta dan je škof Slomšek prevzel v posest mestno cerkev Sv. Janeza Krstnika.

V mariborski stolnici je bila 4. septembra 2009 zahvalna sveta maša, večer pred tem pa so v dvorani mariborskega gledališča pripravili državno proslavo Slomškovega leta. Naslednji dan je nadškof Kramberger maševal še v nekdanji stolnici lavantinske škofije v cerkvi Sv. Andreja v Št. Andražu na Avstrijskem Koroškem. Slovesno je bilo tudi ob 10-obletnici Slomškove beatifikacije, 19. septembra.

Vrh praznovanja se je začel 23. septembra na predvečer praznika blaženega Slomška z molitvenim bdenjem v mariborski stolnici, ki ga je ob 15-letnici delovanja pripravil in neposredno prenašal radio Ognjišče. Polnočno mašo je daroval nadškof Franc Kramberger. Bogoslužja so se vrstila tudi na Slomškov god. Osrednje slovensko Slomškovo slavje je bilo v soboto, 26. septembra, na nogometnem stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Romarji so napolnili tribune, pri oltarju so se domačim škofom pridružili še nekateri škofje iz sosednjih držav, somaševanje pa je vodil apostolski nuncij Santon Abril y Castelló.

Pri pregledu dogodkov v letu 2009, ki so odmevali v krajevni Cerkvi, ne moremo mimo odkritja množičnega grobišča pri Hudi Jami. V cerkvi Sv. Martina v Laškem je bila na tiho nedeljo spravna maša za žrtve pobojev v rovu Svete Barbare pri Hudi jami. Maševal je nadškof Anton Stres, pri oltarju pa so se mu pridružili duhovniki, še zlasti iz celjske škofije. Povod za spravno bogoslužje je bilo odkritje velikega kupa trupel v opuščenem rudniškem rovu, ki je pretreslo številne ljudi, tudi izven meja Slovenije. Odzivi na odkritje so bili zelo različni. Žal so se tudi tokrat našli na nasprotnih bregovih našli tisti, ki se zavzemajo za spoštljiv odnos do pokojnih in tisti, ki branijo morijo in tiste, ki so jo povzročili.

Na preizkušnji je bila in bo tudi v prihodnje karitativna dejavnost Cerkve. Gospodarsko krizo že nekaj časa občutimo tudi v Sloveniji. Čeprav so njene posledice vidne na različnih področjih, je najbolj opazna v primeru propada določenega podjetja, ko delavci čez noč ostanejo na cesti. Število brezposelnih se je od menjave vlade novembra lani povečalo kar za tretjino. Zato je predsednik Slovenske Karitas škof Marjan Turnšek duhovnike in njihove najožje sodelavce povabil k premisleku ob svetovni gospodarski krizi. Že pred koncem leta 2008 je na to opozorila komisija Pravičnost in mir. Tudi teden Karitas v mesecu novembru je bil spodbuda vsem kristjanom naj ne pozabijo na najbolj uboge v svoji sredi.

Za konec pa še dve spodbudni novici. V kapeli škofijskega dvorca v Trstu so 24. junija sklenili škofijski postopek za beatifikacijo duhovnika in narodnega buditelja Jakoba Ukmarja. Dva dni zatem je postulator Dušan Jakomin pospremil zbrano gradivo v Rim in ga tam izročil Kongregaciji za zadeve svetnikov. Ljubljanska nadškofija pa je z dovoljenjem Kongregacije za zadeve svetnikov konec poletja začela zbirati gradivo, na podlagi katerega bi lahko začela škofijski postopek za beatifikacijo božjega služabnika Andreja Majcna. Misijonar in salezijanski duhovnik Andrej Majcen se je rodil v Mariboru. Med letoma 1935 in 1979 je deloval kot misijonar na Kitajskem in v Vietnamu. Po vrnitvi v domovino je služil Bogu zlasti z molitvijo in spovedovanjem v salezijanskih skupnostih ljubljanske nadškofije.

(vir radio Ognjišče )

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter