Novice 
Sv. Terezija Margareta Redi od Presvetega Srca Jezusovega, obvezni god (karmeličanke)
Lahko rečemo, da je bil prvi duhovni učitelj svete Terezije Margarete prav njen oče Ignacij, mož globoke vere in plemenitega značaja. Že kot majhna deklica je bila namreč obdarovana s čisto in jasno vero, ki ji je omogočala, da je v vsem svojem ravnanju pozabljala nase in imela pred očmi zgolj izpolnjevanje božje volje. V vsem je videla Boga, tako da je bilo hrepenenje po Bogu »dihanje njene duše«. S sedemnajstimi leti je vstopila v samostan bosonogih karmeličank v Firencah in z vso gorečnostjo svojega čistega srca in duše živela redovno življenje. Poslušnost in zatajevanje svoje volje jo je vodilo k čim večji notranji zbranosti, obenem pa je bila s svojim notranjim mirom velika opora sestram. V globoki ponižnosti je pozabljala nase in se razdajala v službi bližnjim.
Požrtvovalno in z veliko ljubeznijo je stregla zlasti bolnim sestram, obenem pa jim nudila tudi duhovno tolažbo. Po slovesnih zaobljubah je želela, da se njeno srce loči od vsega in pripada samo Bogu. Imela je izredno notranje izkustvo, ki je temeljilo na besedah apostola Janeza: »Bog je ljubezen.« Ob vsem njenem notranjem miru in zbranosti pa je, zlasti ob koncu življenja, doživljala tudi svojo »temno noč«, ko se ji je zdelo, kakor da Boga sploh ne ljubi več. To je bila bolečina notranjega mističnega trpljenja, ki se je stopnjevalo do pravega mučeništva. Zaradi njene izredne pripravljenosti na žrtvovanje, ponižnosti in krepostnosti so jo še za časa njenega življenja častili kot svetnico. Sveta Margareta je gojila posebno češčenje do presvetega Srca Jezusovega in z veliko vdanostjo častila Devico Marijo. Bila je zgled in zavetnica za deviško življenje. Njena duhovna zrelost in popolna svoboda duha sta jo po svetopisemsko »odlikovala« tako, da je v »kratkem času dosegla popolnost in izpolnila veliko let«. Umrla je namreč v cvetu mladosti, stara komaj dvaindvajset let.
