Novice 
Prvi mučenci rimske Cerkve, neobvezni god
Sv. Metod naj bi prevzel škofovski sedež sv. Andronika v Panoniji. V 8. poglavju Žitja Metodija namreč beremo, da je knez Kocelj sv. Metoda, ki se je po smrti brata Cirila v Rimu leta 969 vrnil v Panonijo, »zopet poslal k apostoliku (= papežu), ... da bi ga posvetil v škofa v Panoniji, na prestol sv. Andronika iz sedemdeseterih (Gospodovih) učencev. Kar se je tudi zgodilo.« Papež Janez VIII. leta 879 sv. Metoda izrecno imenuje panonskega nadškofa. S tem je Rim obnovil nekdanjo veliko sirmijsko metropolijo in dal pravni temelj obstoju Metodove nadškofije. Na to se je opiral tudi sv. Metod v sporu z nemškimi škofi leta 870. Takrat je veljalo splošno prepričanje, da je ustanoviteij škofijskega sedeža v Sirmiju (danes Sremska Mitrovica) sv. Andronik, Jezusov učenec in sorodnik apostola Pavla.
Kar vemo zanesljivega o sv. Androniku, prinaša apostol Pavel ob sklepu svojega pisma Rimljanom. Ko naroča osebne pozdrave znanim osebam, piše tudi tole: »Pozdravite Andronika in Junija, moja rojaka in sojetnika, odlična apostola, ki sta bila že pred mano v Kristusu« (Rim 16 7). S tem je potrjeno, da je bil Andronik Pavlov rojak, zato pa ne nujno tudi sorodnik. Prvi kristjani so sklepali, da je bil Andronik, »kristjan pred Pavlom«, že Jezusov učenec. Sv. Hipolit Rimski ga v spisu »O 70 apostolih« (misli: učencih) prišteva med sedemdesetere (ali 72) učence, ki jih je Jezus izbral in poslal oznanjat prihod božjega kraljestva (Lk 10,1-20). O Androniku pove samo to, da je bil škof v Panoniji. Odtod so nekateri sklepali, da je bil prvi škof v Sirmiju in ustanovitelj tega sedeža. Po trezni presoji drugih virov se to zdi nemogoče ali vsaj skrajno neverjetno. Mimo tega drug stari vir trdi, da je bil sv. Andronik škof v Španiji. Tudi o Andronikovem mučeništvu, ki ga omenjajo na Vzhodu, nimamo zanesljivih zgodovinskih podatkov.
Opirati se moramo na zanesljivo Pavlovo pohvalo sv. Androniku, ki pravi, da je bil »odličen med apostoli«. S takšnim izražanjem govori apostol le o najboljših prvih kristjanih judovskega rodu. Ker drugega o tem svetniku ne vemo za trdno, je zdaj njegov spomin pridružen vsem svetnikom apostolske dobe, ki jih po imenu ne poznamo iz Svetega pisma.
