Novice 
Srečanje tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc v Rimu
Od 5. do 7. maja 2026 je v Rimu potekalo 38. srečanje tiskovnih predstavnikov in odgovornih za medije pri evropskih škofovskih konferencah. Srečanje, ki ga je pripravil Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE), je bilo posvečeno temi Cerkev v Evropi in digitalno poslanstvo. Slovensko škofovsko konferenco je zastopal njen tiskovni predstavnik dr. Gabriel Kavčič. Srečanje je potekalo v prostorih Italijanske škofovske konference in na Papeški univerzi Svetega križa, kjer so udeleženci razmišljali o vlogi cerkvenega komuniciranja v času umetne inteligence, družbenih omrežij in spremenjenih medijskih navad.
Uvodne pozdrave so udeležencem namenili nadškof Giuseppe Baturi, nadškof v Cagliariju in generalni tajnik Italijanske škofovske konference, nadškof Gintaras Grušas, nadškof v Vilni in predsednik CCEE, ter Vincenzo Corrado, direktor urada za družbeno obveščanje pri Italijanski škofovski konferenci. V uvodnem nagovoru je nadškof Grušas poudaril, da digitalni svet ni vzporedno vesolje, ampak resničen prostor, v katerem živijo konkretni ljudje s svojimi vprašanji, ranami, upanji in hrepenenji. Zato Cerkev v Evropi ni poklicana le k tehnični prilagoditvi novim medijem, ampak k obnovi misijonskega pogleda, ki v središče postavlja človeka, njegovo dostojanstvo in resnico evangelija.
Prvo vsebinsko predavanje je imel msgr. Lucio Adrián Ruiz, tajnik Dikasterija za komunikacijo, ki je digitalno poslanstvo predstavil kot novo pot oznanjevanja in pričevanja. Opozoril je, da digitalna evangelizacija ni najprej vprašanje orodij, družbenih omrežij ali tehnik, temveč teološko in misijonsko vprašanje: kako Cerkev danes oznanja Kristusa v kulturi, v kateri ljudje živijo tudi v digitalnih prostorih. Ne gre za to, da bi Cerkev “prinesla Boga na internet”, temveč da bi prepoznala, da je Bog na delu tudi tam, kjer ljudje iščejo smisel, tolažbo, upanje in občestvo.
Posebno pozornost je srečanje namenilo umetni inteligenci. Matthew Harvey Sanders, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Longbeard, ki razvija orodje Magisterium AI, je v predavanju Prinesti iz zakladnice novo in staro: poslanstvo Cerkve v dobi umetne inteligence opozoril, da smo iz dobe informacij vstopili v dobo avtomatiziranega sklepanja. Po njegovih besedah umetna inteligenca ne le išče in ureja podatkov, ampak oblikuje odgovore, presoje in s tem tudi predstave ljudi o resnici, človeku in veri. Zato je za Cerkev bistveno, da v tem okolju ne ostane pasivna, ampak prispeva svoj antropološki in teološki pogled, zlasti glede dostojanstva človeka, ki ni utemeljeno v produktivnosti, temveč v Božji podobi.
V okviru izmenjave dobrih praks škofovskih konferenc so delegati škofovskih konferenc predsatvili svoje države, škofovske konference, njihovo delovanje ter predvsem dobre prakse. Dr. Gabriel Kavčič je predstavil nekaj izkušenj Slovenske škofovske konference na področju digitalnega komuniciranja. Posebej je izpostavil zahtevno slovensko medijsko okolje, v katerem je potrebno postopno graditi zaupanje, profesionalnost in jasnost v odnosu do novinarjev in javnosti. Med pomembnejšimi nedavnimi primeri je omenil angažma Katoliške Cerkve v referendumski kampanji glede zakona o pomoči pri samomoru, kjer so bili prvič bolj sistematično uporabljeni kratki videoposnetki za družbena omrežja, tudi z osebnimi in pastoralnimi nagovori predsednika SŠK.
Prof. Juan Narbona s Papeške univerze Svetega križa je v predavanju Duhovniki in družbena omrežja: deset nasvetov za preživetje predstavil deset nasvetov za pozitivno navzočnost duhovnikov in redovnikov na družbenih omrežjih. Prof. Narbona na omenjeni univerzi predava digitalno komunikacijo in se ukvarja tudi z institucionalnim komuniciranjem. Poudaril je, da je treba skrbeti za jasno in skladno identiteto, razumeti posebnosti posameznih platform, paziti na kakovost vsebin in tehnično raven objav, predvsem pa se zavedati širine občinstva. Družbena omrežja po njegovih besedah omogočajo bližino, vendar bližina ne pomeni razkrivanja intime. Duhovnik je tudi na internetu referenčna oseba; digitalna pastorala zato zahteva hkrati veliko previdnosti in veliko drznosti.
Dr. Marc Argemí, strokovnjak za korporativno komuniciranje, strategijo in verodostojnost, je spregovoril o upravljanju govoric. Govorice je predstavil ne kot “virus”, ki ga je mogoče izkoreniniti, ampak kot “gobe”, ki zrastejo tam, kjer so zanje ustvarjeni pogoji: dvoumnost, pomembnost teme, pritisk skupine in pripravljenost ljudi, da verjamejo tistemu, kar potrjuje njihova pričakovanja. Zato komunikacijski uradi ne smejo delovati samo reaktivno, temveč morajo dolgoročno obdelovati “teren”: zmanjševati dvoumnost, pravočasno pojasnjevati, graditi zaupanje in krepiti verodostojnost institucije.
Prof. Diego Contreras s Papeške univerze Svetega križa je predstavil študijo primera o komuniciranju konklava v digitalni kulturi. Prof. Contreras je profesor novinarske analize in prakse na Fakulteti za institucionalno družbeno komuniciranje ter prorektor za komunikacijo na omenjeni univerzi. V predavanju je analiziral medijsko spremljanje prehoda od papeža Frančiška k papežu Leonu XIV., pri čemer je izpostavil glavne narativne okvire: papeža Frančiška kot papeža bližine, konklave kot razpravo o njegovi dediščini, Cerkev kot institucijo v polariziranem svetu ter papeža Leona XIV. kot osebnost ravnotežja in moralni glas v globalnem prostoru.
Udeleženci so obiskali tudi medijske prostore Italijanske škofovske konference in Vatikanske muzeje. Srečanje se je sklenilo s sklepnimi poudarki škofa Nuna Brása da Silve Martinsa, škofa v Funchalu in vodje sekcije CCEE za družbeno komuniciranje.
Srečanje je pokazalo, da digitalno poslanstvo Cerkve v Evropi ni več obrobno vprašanje, temveč eno od ključnih področij oznanjevanja, pastorale in javnega pričevanja. Tiskovni predstavniki škofovskih konferenc so poklicani, da ob hitrih tehnoloških spremembah ne skrbijo samo za informacije, temveč za kulturo zaupanja, jasnosti, odgovornosti in občestva.
