Škof Saje na Zaplazu: Duhovni poklic je Božji dar in človekov odgovor

Novomeški škof Andrej Saje je 12. septembra 2026 na Zaplazu daroval sveto mašo ob škofijskem molitvenem dnevu za duhovne poklice. Poudaril je, da je na začetku vsakega duhovnega poklica Bog, ki kliče, človek pa je povabljen, da njegov klic prepozna, razločuje in nanj svobodno odgovori. Ob tem je spomnil, da duhovni poklic ni samo zasebna stvar posameznika, ampak dar vsej Cerkvi in tudi njena skupna odgovornost.

Poseben pomen srečanju sta dala dva koraka na poti poklicanosti: bogoslovec Domen Špringer je prejel službo akolita, Damjan Prah pa je bil sprejet med pripravnike za stalni diakonat. Škof Saje je posebej nagovoril ministrante, mlade in njihove družine ter jih spodbudil k ustvarjanju kulture poklicanosti, v kateri se moli, govori o poklicu in mladim pomaga poslušati Božji glas. Ob Jezusovi podobi hiše na skali je poudaril tri korake vsake poklicanosti: priti h Kristusu, poslušati njegovo besedo in nanjo odgovoriti z življenjem.

Nagovor škofa Sajeta objavljamo v celoti.

Spoštovani rektor tega Marijinega svetišča Franc Vidmar, generalni vikar Peter Kokotec, rektor Bogoslovnega semenišča Martin Zlobko, dragi sobratje duhovniki, redovnice in redovniki, bogoslovci, katehistinje in katehisti, ministranti, dragi mladi, bratje in sestre!

Z veseljem vas pozdravljam danes na Zaplazu, kjer smo se pri Mariji zbrali k molitvi za duhovne poklice. Hvala vsem, ki ste prišli, posebej ministrantom iz različnih župnij naše novomeške škofije. Hvala tudi vsem, ki v župnijah, družinah in skupnostih skozi vse leto zvesto molite za nove duhovne poklice ter za svetost in vztrajnost že poklicanih. Hvala katehistinjam in katehistom, ki svojo poklicanost k oznanjevanju in posredovanju vere živite vsak dan.

Današnje praznovanje je za našo škofijo posebno tudi zato, ker bomo spremljali dva konkretna koraka na poti poklicanosti. Bogoslovec naše škofije Domen Špringer iz župnije Prečna bo prejel službo akolita kot del priprave na duhovništvo. Damjan Prah iz župnije sv. Lenarta v Novem mestu pa bo sprejet med pripravnike za stalni diakonat. Obema želimo danes stati ob strani z molitvijo in ju priporočiti Gospodu.

Poklic je Božji dar in človekov odgovor

Kaj pravzaprav pomeni duhovni poklic? Na začetku je vedno Bog, ki kliče. Duhovništvo, diakonat ali posvečeno življenje niso samo poklici v običajnem pomenu besede. Človek v sebi postopoma odkriva povabilo, da svoje življenje na poseben način podari Kristusu in ga postavi v službo Cerkve in ljudi.

Temeljni dokument Cerkve za duhovniško formacijo nosi pomenljiv naslov Dar duhovniškega poklica. Že naslov pove bistveno: poklic je dar, ki ga je treba sprejeti, razločevati in razvijati. Cerkev pri tem človeka spremlja, da njegov odgovor dozoreva v svobodi, človeški in duhovni zrelosti ter vedno globlji podobnosti Kristusu, Dobremu pastirju.

Zato duhovni poklic ni samo zasebna stvar posameznika. Je dar vsej Cerkvi in hkrati njena odgovornost. Jezus sam pravi: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,38). Molitev za poklice torej ni samo lepa pobožna navada, temveč naročilo, ki nam ga je dal Gospod.

Molimo za nove duhovnike, diakone, redovnike, redovnice in misijonarje. Molimo pa tudi za tiste, ki so že odgovorili na Božji klic, da bi v svoji poklicanosti ostali zvesti, veseli in velikodušni.

En kruh – eno telo

Današnje prvo berilo nam lepo pokaže, čemu je vsaka služba v Cerkvi namenjena. Apostol Pavel pravi: »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo; vsi smo namreč deležni enega kruha.« V središču je evharistija. Kristus nas zbira, hrani s svojim telesom in iz mnogih ustvarja eno občestvo.

Prav v tej luči lahko razumemo tudi službo akolita, ki jo bo danes prejel Domen. Akolit je postavljen v službo oltarja in evharističnega občestva. Za bogoslovca, ki se pripravlja na duhovništvo, je to pomemben korak: približevanje oltarju naj pomeni tudi vedno globlje približevanje Kristusovi drži, ki samega sebe daje za druge.

Psalm danes sprašuje: »Kako naj povrnem Gospodu vse dobro, kar mi je storil?« To je lahko tudi vprašanje, iz katerega raste poklic: Gospod, toliko sem prejel – kako naj ti odgovorim s svojim življenjem?

Tudi Damjanov današnji korak govori o odgovoru. Sprejet bo med pripravnike za stalni diakonat. Diakon je po zakramentu svetega reda posvečen za služenje Božjemu ljudstvu v povezanosti s škofom in njegovimi duhovniki. Njegova služba ima posebno razsežnost oznanjevanja Božje besede, bogoslužja in dejavne ljubezni.

Stalni diakon ob družinskem in poklicnem življenju opravlja diakonsko službo v Cerkvi: oznanja evangelij in pridiga, sodeluje pri bogoslužju, lahko krščuje, prisostvuje porokam, vodi pogrebne obrede, sodeluje pri katehezi in poučevanju vere ter se posebej posveča karitativni in pastoralni službi. Današnji sprejem je začetek bolj neposredne poti priprave in razločevanja za to služenje Cerkvi.

Ministriranje – šola služenja in poslušanja

Posebej sem vesel, da ste danes z nami tudi ministranti. Vaša navzočnost pri oltarju je dragocena. Beseda ministrant že sama govori o služenju.

Dragi ministranti, ko ste pri oltarju, ne opravljate samo neke naloge. Ste blizu evharistiji, poslušate Božjo besedo in sodelujete pri molitvi občestva. Ministriranje je lahko prava šola vere, odgovornosti in služenja. Ob oltarju se zato kdaj vprašajte: Gospod, kaj želiš od mene? Kam me kličeš?

Morda je med vami kdo, ki ga Gospod kliče v duhovništvo ali posvečeno življenje. Tega vprašanja se ni treba bati. Poklic se pogosto začne tiho: kot misel, želja, vprašanje, ki se vedno znova vrača. Takrat je dobro o tem spregovoriti z duhovnikom ali duhovnim spremljevalcem in začeti razločevati.

Tudi starše in družine prosim, da ostanejo odprti za duhovne poklice svojih otrok. O duhovništvu, diakonatu, redovništvu in misijonskem poklicu govorimo tudi doma. Mladim pokažimo lepoto življenja, ki je podarjeno Bogu in ljudem. Poklica ne moremo ustvariti mi, lahko pa ustvarjamo okolje, v katerem je Božji glas mogoče slišati.

Poslušati in postaviti življenje na skalo

Današnji evangelij je za molitveni dan za poklice posebej pomenljiv. Jezus najprej govori o drevesu: »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro.« Nato govori o človeku, ki pride k njemu, posluša njegovo besedo in jo uresničuje. Tak človek je podoben nekomu, ki je hišo postavil na skalo.

V teh Jezusovih besedah lahko prepoznamo tri korake vsake poklicanosti: priti k Jezusu, poslušati in odgovoriti z življenjem. Najprej priti k njemu. Poklic se rodi iz odnosa s Kristusom. Zato so tako pomembni molitev, evharistija, Božja beseda in zakramenti.

Nato poslušati. Bog navadno ne kliče z glasom, ki bi ga slišali z ušesi. Govori v tišini srca, po Svetem pismu, molitvi, dogodkih in ljudeh ter po želji, da bi svoje življenje podarili za druge.

Poslušanje pa zahteva tudi odgovor. Jezus pravi, da trdna hiša ni življenje človeka, ki je njegovo besedo samo slišal, temveč človeka, ki jo tudi uresničuje.

To velja za vse nas. Vprašanje poklicanosti ni samo: »Kaj bom v življenju delal?« Globlje vprašanje je: »Gospod, za koga in za kaj želiš, da živim?« Takšno življenje ima temelj. Pridejo lahko neurja, težave in dvomi, vendar hiša stoji, ker je postavljena na skalo, ki je Kristus.

Ustvarjajmo kulturo poklicanosti

Duhovni poklici rastejo tam, kjer obstaja kultura poklicanosti: kjer se moli, kjer se o poklicu govori, kjer mladi srečujejo vesele duhovnike in posvečene osebe ter kjer dobijo priložnost za služenje.

Zato se zahvaljujem vsem, ki molite za duhovne poklice. Hvala sestram za današnjo molitveno uro. Hvala molivcem, družinam, duhovnikom, redovnicam in redovnikom ter vsem, ki spremljate mlade.

Molimo vztrajno. Toda ob molitvi imejmo tudi odprte oči. Morda lahko kdaj kakšnega mladega človeka opogumimo z vprašanjem: Ali si kdaj pomislil, da bi te Gospod lahko klical? Takšno vprašanje ničesar ne vsiljuje. Lahko pa odpre vrata, skozi katera človek začne resneje poslušati Boga.

Poklicani za evangelij in služenje

Dragi bratje in sestre, vsak poklic v Cerkvi je nazadnje poklic za evangelij in služenje. Duhovnik, diakon, redovnik, redovnica, misijonar, katehist ali katehistinja je na svoj način poklican, da ljudem prinaša veselo novico: Bog nas ljubi, Kristus nas je odrešil in človekovo življenje ima cilj in upanje.

Hvala vsem, ki molite za duhovne poklice. Ne naveličajmo se prositi Gospoda žetve. Molimo za nove duhovnike, stalne diakone, redovnike, redovnice in misijonarje ter za zvestobo vseh, ki so že odgovorili na njegov klic.

Danes posebej priporočimo Gospodu Domna Špringerja, ki prejema službo akolita v pripravi na duhovništvo, in Damjana Praha, ki bo sprejet med pripravnike za stalni diakonat. Naj ju Gospod spremlja in jima daje pogum za naslednje korake.

Marija, ki je na Božji klic odgovorila: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38), naj tudi nam pomaga poslušati. Naj posebej mladim izprosi odprto srce, da bodo zmogli vprašati: Gospod, kaj želiš od mene? Kako lahko svoje življenje podarim tebi in ljudem? In ko zaslišijo njegov klic, naj imajo pogum, da mu z zaupanjem odgovorijo. Amen.

vir: SŠK