Novice

Svetih Marjet je na svetniškem koledarju katoliške Cerkve dvajset, današnja, po rojstvu ogrska princesa, po poklicu pa redovnica dominikanka, je prva po vrsti. Njeno polno ime je Margareta; našim ušesom bolj domača oblika Marjeta je verjetno nastala iz oblike Margeta.

Malo je svetnikov, ki bi bili tako splošno priljubljeni po vsem krščanskem svetu, kakor je današnji godovnjak Anton Puščavnik. Pri nas ga radi upodabljajo s prašičkom, z zvoncem in s palico v obliki črke T. Napačna je razlaga, da tisti prašiček pomeni nečiste skušnjave, ki so po pripovedovanju sv. Atanazija, prvega Antonovega življenjepisca, svetnika mučile v samoti.

Sveti Marcelin, papež (in mučenec glej: Ocena) , Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje n. št. † 16. januarja 309 v Rimu (Italija, Rimsko cesarstvo). V Rimskokatoliški cerkvi god 16. januarja, v Pravoslavni cerkvi pa 17. junija. Po Marcelinovi smrti je zaradi Dioklecijanovega preganjanja sedisvakanca (čas, ko papeška stolica ni zasedena) trajala okrog štirih let.

Božični čas v Postojni je letos ponovno ponudil nepozabno duhovno in kulturno doživetje. Obiskovalci so najprej sodelovali pri sveti maši v cerkvi sv. Štefana, nato pa so se odpravili na Veliki Otok, kjer je gospod Poldet Nagode, ki že od leta 1988 ustvarja svoje edinstvene jaslice, predstavil svoje umetniško delo. Ta izkušnja je obiskovalce popeljala v globoko duhovno refleksijo ter jih vpeljala v svet vere, umetnosti in prazničnega duha.

Na vprašanje bralca odgovarja celjski škof Maksimilijan Matjaž.

Bralec Janez sprašuje: 'Gledamo pa njega, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, Jezusa, kako je zaradi smrtnega trpljenja s slavo in častjo ovenčan, da je z Božjo milostjo za vse okusil smrt' (Heb 2,9). »Kako je lahko Jezus, ki je neločljivi del Sv. Trojice, malo nižji od angelov?«

Maver je bil sin rimskega senatorja. Oče ga je že kot dečka dal v vzgojo sv. Benediktu, očetu zahodnega meništva. Maver je bil eden prvih, pa tudi najodličnejših učencev. Prav posebno se je odlikoval v brezpogojni pokorščini. Nekega jutra je šel, tako pripovedujejo, učenec Placid k bližnjemu jezeru po vodo. Nepremišljeno je naredil nekaj korakov v pljuskajočo vodo, zmanjkalo mu je tal in val ga je odnesel daleč od brega.

Blaženi Odon si je že v otroštvu izprosil sprejem v kartuzijanski samostan Casotta blizu rojstnega italijanskega mesta Novare. Že kot dečka ga je privlačilo skrivnostno meniško življenje. Hitro je napredoval na poti krščanske popolnosti.

Poitiers, mesto na zahodu Francije, je iz zgodovine znano po tem, da je pri tem kraju Karel Martel leta 732 odločilno premagal muslimanske Arabce in s tem zaustavil njihovo prodiranje v Evropo. Štiri stoletja pred tem je mesto, tedaj Piktavija v rimski Galiji, zaslovelo po svojem svetniškem škofu Hilariju, ki je z vso odločnostjo branil pravo vero zoper arijansko zmoto: razglašala je Kristusa za največjega človeka, ki mu je Bog dal božansko čast kot nagrado za njegove kreposti, ne pa resničnega učlovečenega Boga in Odrešenika. Ta krivi nauk je obsodil prvi vesoljni koncil v Niceji leta 325, vendar se je še naprej širil, ker so arijanci imeli oporo na carigrajskem dvoru. Neustrašen borec za pravo vero na krščanskem Vzhodu je bil aleksandrijski patriarh sv. Atanazij (god 2. maja), na Zahodu pa je imel to vlogo sv. Hilarij iz Poitiersa, ki je zato dobil vzdevek ‘zahodni Atanazij’.

Predstavlja se Združenje gluhoslepih Slovenije, ki ima v svojem programu tudi duhovno ponudbo. V okviru aktivnosti Dnevnega centra za ljudi z gluhoslepoto pater Bogdan Knavs vsak mesec daruje sveto mašo za gluhoslepe. To ljudem z gluhoslepoto omogoča, da se udeležijo, sodelujejo, sledijo in razumejo bogoslužje, ki je tolmačeno v jeziku gluhoslepih, na za vsakega posameznika razumljiv, prilagojen način.  Po sveti maši je vselej tudi priložnost individualnega pogovora z duhovnikom ter možnost za sveto spoved.

Blaženi Bernard se je rodil v Corleonu na Siciliji v zelo verni družini l. 1605. Pri krstu je dobil ime Filip. Grb njegovega rojstnega mesta je predstavljal leva, ki trga srce. Mesto si je v svoji zgodovini pridobilo sloves “Hrabro mesto”. Življenjepisci pravijo, da je bil Filip v mladostni dobi lep, visok, močan fant; prepirljiv in trmast, vendar je imel pošten, odločen in iskren značaj. Z ubogimi je bil zelo sočuten. Pogosto je prejemal zakramente; sploh je preživel lepo mladost. Oče je izučil sina v svojem poklicu, v čevljarstvu. Ta poklic je Filip opravlajl do svojega vstopa v samostan.