Novice

Med mnogimi Lucijani, ki jih katoliška Cerkev časti kot svetnike in so bili povečini mučenci iz prvih krščanskih stoletij, je najbolj znan sv. Lucijan Antiohijski, teolog in mučenec (+ 312), čigar god obhajamo 7. januarja.

Ime Darinka je tvorjenka na ‑ka iz imena Darina. To ime je s priponskim obrazilom ‑ina izpeljano iz imenske podstave Dar‑, ki je lahko nastala po krajšanju imen Darij, Darija, Darja ali Božidar, Božidara. Imeni Darina in Darinka je možno razlagati tudi naravnost iz občne besede dár ‘darilo’. Iz imenske podstave Dar-, ‑dar so s priponskimi obrazili ‑ja, ‑ka, ‑ko tvorjena imena Darja, Darka, Darko. Ime Darja razlagajo tudi kot rusko skrajšano obliko imena Dorofeja, slovensko Doroteja.

Rodil se je leta 1807 v španski pokrajini Kataloniji, v družini, ki se je preživljala s tkalstvom. Čeprav je kazal velik talent za nadaljevanje očetove obrti, se je raje odločil za študij bogoslovja in želel postati kartuzijan. Pozneje je vstopil k jezuitom, a se je zaradi bolezni vrnil v Španijo in začel misijonariti. S pridiganjem, spovedovanjem in založniško dejavnostjo (ustanovil je versko knjižno družbo) je spreobrnil celotno Katalonijo, Kanarske otoke, Kubo in Madrid, kraje, kjer je deloval.

Čeprav se je nasilje v Franciji oktobra 1794 uradno končalo, je bila Cerkev še vedno preganjana. Izmed uršulink, ki so bile zaprte v Valenciennesu, jih je bilo 17. in 23. oktobra 1794 enajst obgavljenih z giljotino. Benedikt XV. jih je 13. junija 1920 razglasil za blažene.

Zadnji teden zasedanja je namenjen pripravi, urejanju, obravnavi, dopolnjevanju in potrditvi končnega dokumenta. Sinoda se zaključi s slovesno sveto mašo v vatikanski baziliki v nedeljo, 27.10. ob 10:00. Vabljeni k spremljanju prenosa.

22. oktobra praznujemo god svetega Janeza Pavla II., ki je bil papež med leti 1978 in 2005 ter 263. naslednik apostola Petra. Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Škofovsko posvečenje je prejel leta 1958.

21. oktobra goduje sveta Uršula, devica in mučenka. Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna, kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Legenda izvira iz desetega stoletja, ima pa nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov (na začetku 4. stoletja) in so bile v sedanjem Kölnu žrtve svojega krščanskega prepričanja ali devištva, morda tudi obojega.

V četrtek, 17. oktobra, sta novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, dr. Andrej Saje, ter ljubljanski nadškof metropolit, Stanislav Zore, v prostorih ljubljanske nadškofije sprejela velikega muftija Bosne in Hercegovine (BiH), Huseina Kavazovića, ter muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, mag. Nevzeta Porića.

V župniji Šmartno pri Litiji je ljubljanski nadškof Stanislav Zore v diakona posvetil bogoslovca Matija Goloba, ki izhaja iz omenjene župnije, v stalna diakona pa Edvarda Šnajderja iz župnije Ihan, ter Alojzija Štefana iz župnije Moravče.

Osrednje praznovanje misijonske nedelje je bilo 20. oktobra v župniji Brusnice, kjer kot župnik deluje nekdanji misijonar Tone Kerin. Ob 16. uri je somaševanje vodil novomeški škof msgr. Andrej Saje. V nadaljevanju objavljamo škofov nagovor.