Novice

Rodil se je okoli leta 725 v stari furlanski rodbini iz Ogleja ali okolice, morda iz Čedada. Doma so mu dali zelo dobro vzgojo in najvišjo možno bogoslovno izobrazbo, tako da velja za enega največjih učenjakov svoje dobe.

Sveti Gregor iz Nise, brat svetega Bazilija Velikega in svete Makrime, se je rodil najverjetneje okoli leta 335. Med vzhodnimi očeti velja za tistega, ki se je najbolj poglobil v mistični nauk in doživetje kontemplacije. Pot ga je vodila od učenja retorike, študija grške književnosti in filozofije do škofa v Nisi

Življenjska zgodba svetega Andreja Corsinija, čigar spomin obhajamo danes, potrjuje resnico, da se prevelika ljubezen do otrok maščuje tudi pri najboljših starših. Andrej je bil prvi otrok pobožnih zakoncev Nikolaja in Peregrine iz mogočne družine Corsini v Firencah.

V soboto, 4. januarja 2025, je bilo središče Ljubljane v znamenju vseslovenskega srečanja kolednikov. Ob 30. obletnici Trikraljevske akcije smo se želeli s posebnim praznovanjem zahvaliti Bogu, sodelujočim in darovalcem.

Rimska provinca Norik, dežela ob Donavi med Passauom in Dunajem, je bila na prehodu iz četrtega v peto stoletje v brezupnem vojaškem in političnem položaju. Po smrti hunskega kralja Atile so trume različnih narodov divjale po pokrajinah ob Donavi.

Bistremu, delavnemu in plemenitemu mladeniču Rajmundu se je po temeljiti izobrazbi obetala uspešna in bleščeča kariera na področju prava. V Bologni, kjer je doktoriral, si je uredil profesuro ter si kmalu s svojimi izvirnimi pogledi in metodami pridobil velik uspeh in ugled. Rajmund se je sicer med študijem pripravljal na duhovniški poklic, ni pa se dal še posvetiti. V času njegovega poučevanja je prišel v Bologno za pridigarja dominikanec Reginald Orleanski, prej učen francoski pravnik.

Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.« Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja.

Dragi bratje in sestre!

Kot vsako leto smo za praznik Marije, svete Božje Matere priromali k Mariji pomagaj na Brezje. Letošnje romanje ima še poseben pomen, saj danes mineva 25 let odkar je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah postala Slovensko Marijino narodno svetišče. Slovenska škofovska konferenca je 7. septembra 1999 soglasno prejela sklep in razglasila baziliko Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče, slovesna razglasitev je bila 1. januarja 2000, ko je sveto mašo vodil tedanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode ob somaševanju drugih škofov.

Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.« Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja.

Radi odkrivamo v svetnikih vse, kar jim je skupnega z nami, bolj kot pa to, kar jih od nas razlikuje. Imeti si jih želimo na ravni svetnih ljudi, živečih v preskušnjah tega sveta... Radi bi našli v svetnikih brate in sestre, deležne naše narave in morda tudi naše bede, da bi se čutili zaupno povezane z njimi, pod skupnim bremenom naše človeške usode,« je ob neki priliki lepo povedal papež Pavel VI. Blažena Angela Folinjska, ki je živela v italijanskem mestu Foligno v drugi polovici 13. stoletja, je prepričljiv zgled vsem, ki se nočejo iz grešnega življenja dvigniti k Bogu, ki je bogat v usmiljenju. Sama je povedala, kako se je z »osemnajstimi duhovnimi koraki« iz sužnosti greha po božji milosti rešila.