Novice

Naš svetnik se je rodil 17. junija 1603 v kraju Copertino na jugovzhodnem robu italijanskega polotoka in po njem dobil pridevek Kupertinski. V šoli je bil trde glave in le z največjo težavo se je naučil brati in pisati. Imel pa je neki poseben dar, ki ga drugi, od njega bolj nadarjeni otroci niso imeli: večkrat je bil kakor odsoten, ves zatopljen v notranji svet in neobčutljiv za vse, kar se je dogajalo okoli njega. Že pri osmih letih je bil ves prevzet od notranjih doživetij in tovariši so mu dali vzdevek 'odprta usta', ker je božja sporočila sprejemal z odprtimi usti.

Danes bomo zvedeli zgodbo moža, ki je bil po človeških merilih neroden in nesposoben, Bog pa ga je izbral za uspešno orodje svoje milosti. V življenju ni storil na zunaj nič posebnega: ni ustanovil nobenega novega reda, ni napisal nobene knjige, ni začel z nobenim novim načinom v dušnem pastirstvu.

Ime Albert izhaja iz nemškega imena Albert, ki je z različico Albrecht nastalo iz starejšega Adalbert oziroma Adalbrecht. Ti imeni sta zloženki iz starovisokonemških besed adal 'plemenit' in beraht 'bleščeč, slaven'. Skrajšani nemški obliki imena Albert sta Abbo in Bert. V starejših virih se ime Albert na slovenskem ozemlju pojavlja precej pogosto že v 12. stoletju. Albert je tudi slovenski priimek, oblika Albreht pa se je ohranila samo v številnih priimkih. Ima ga npr. tudi slovenski pesnik in pisatelj Fran Albreht.

Sveti Ciprijan goduje 16. septembra skupaj s papežem in mučencem Kornelijem, saj sta njuni življenjski zgodbi tesno povezani. Ne samo da glavi obeh kot relikvijio častijo v Kornelimünstru pri Achnu ter da sta oba umrla 14. septembra, ves čas ju je vezala tudi odkrita naklonjenost in dobro sporazumevanje. Njegovo polno ime je Cecilij Ciprijan. Cecilij je moška oblika imena Cecilija, ki izhaja iz pridevnika caecus »slep«. Ciprijan pa je rimsko rodovno ime, ki pomeni »izhajajoč s Cipra«.

Dragi bratje mašniki in diakoni, bogoslovci, redovniki in redovnice, samostanska skupnost Svete Gore, dragi bratje in sestre, romarji in molivci za nove duhovne poklice. Vse prisrčno pozdravljam, milost vam in mir!

Vsak Slovenec naj bi poznal Brižinjske spomenike. Te starodavne zapise v slovenščini, ki so nastali v 10. stoletju in so sploh prvi zapis katerega od slovanskih jezikov v latinici. Uporabljal jih je freisinški škof Abraham za svoje pastoralno delo med našimi predniki.

V nedeljo, 22. septembra 2024, vabljeni na prvi Pohod za življenje 2024 v Kopru. Začel se bo ob 11. uri izpred Taverne.

»Marija sedem žalosti, velike tvoje so skrbi. Za prvo bol se dvigne meč, jo rani Simeon preveč,« pravi slovenska ljudska pesem. Naši verni predniki so se, zlasti v težkih trenutkih osebnega in skupnega življenja, radi zatekali k Mariji sedem žalosti. Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel po navdihu v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla tja osem dni starega Jezusa, da bi zanj opravila vse po predpisu postave. Simeon je vzel Dete v naročje in se Bogu zahvalil, da je mogel pred smrtjo videti Odrešenika. Potem ga je vrnil njegovi materi in ji dejal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«

Med vsemi svetimi podobami Cerkev najbolj časti podobo svetega križa, posebej časti relikvije resničnega križa, na katerem je naš Gospod Jezus Kristus daroval svoje življenje za nas. Križ zgovorno priča o Jezusovem trpljenju in poveličanju. Je pa tudi obljuba in zagotovilo našega poveličanja, če po njegovih besedah vsak dan sprejmemo vsak svoj križ – naloge in nadloge – ter zvesto hodimo za njim.

Študentje in profesorji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani so od 8. do 13. septembra 2024 v okviru projekta Teologija, digitalna kultura in izzivi na človeka osrediščene umetne inteligence in mednarodnega projekta Oxfordske univerze na podobno temo na tedenskem izobraževanju v Rimu.