Novice 
Prof. dr. Janez Juhant prejel Pučnikovo priznanje
Na svečani akademiji 13. marca 2026 v okviru 17. Pučnikovega simpozija v Gradu v Slovenski Bistrici je prof. dr. Janez Juhant prejel Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji.
V prejšnjih letih so Pučnikovo priznanje prejeli dr. Drago Štoka, dr. Ljubo Sirc, Dušan S. Lajovic, Justin Stanovnik, dr. Lovro Šturm, France Cukjati in dr. Anton Stres.
Letošnjega prejemnika uglednega priznanja je razglasil predsednik Akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, prof. dr. Matevž Tomšič, ki je tudi predsednik komisije, ki je izbrala nagrajenca. Poudaril je Juhantovo držo kritičnega intelektualca in aktivnega državljana. Prof. dr. Juhant je pronicljiv mislec, ki na subtilen način analizira aktualno dogajanje.
Predstavnik predlagatelja Zbora za republiko, g. Janez Podobnik, je prebral nominacijo, dr. Tomšič in mag. Iva Pučnik Ozimič, predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, pa sta slavnostno podelila Pučnikovo plaketo.
Nagrajenec, zaslužni prof. dr. Janez Juhant, je v nagovoru udeležencem Pučnikovega simpozija poudaril, da je demokracija zahteven proces, čeprav se včasih zdi samoumevna. To še posebej velja za tranzicijske družbe, pa tudi za ustaljene demokracije. Spoštovanje človekovih pravic in vživljanje v drugega sta zahtevni nalogi. To nas pogosto žalosti in navdaja z malodušjem. Kristus pa nam je odprl vrata upanja. Brez vere v Kristusa, brez vere v Boga, težko shajamo drug z drugim in tudi z državo. Poudaril je, da je razumevanje posameznika v družbenem nauku Cerkve temelj za demokratične procese. Zato je pomembno iskati temelje, ki so pokonci držali naše prednike. Prof. dr. Juhant je poudaril tudi svojo hvaležnost Bogu in sopotnikom, da lahko po svojih močeh soustvarja boljšo družbo.
Nedvomno je Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji prišlo v prave roke.
Kratka utemeljitev
Zaslužni profesor dr. Janez Juhant je velika osebnost slovenske družbe, ki jo že več kot pol stoletja bogati s svojo miselno, duhovniško, pedagoško, znanstveno in družbeno angažirano držo.
Dr. Juhant je filozofijo in teologijo študiral v Ljubljani. Leta 1974 je bil posvečen v duhovnika. Magisterij iz teologije in doktorat iz filozofije je opravil na Univerzi v Innsbrucku. Bil je redni profesor za filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, med letoma 1994 in 1999 tudi njen dekan. Še vedno deluje kot profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju.
Njegovo znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo zajema zelo široko področje: zgodovino filozofije, filozofsko antropologijo, etiko, socialno filozofijo in filozofijo religije.
Osupli smo nad ustvarjalnostjo in publicistično energijo dr. Juhanta, saj je do danes napisal že 18 knjig.
Posebej želimo poudariti, da je premalo poznana njegova aktivna prisotnost v mednarodnih tokovih. Če omenimo le nekatere njegove vloge: dva mandata je bil podpredsednik Evropskega združenja katoliških teologov, član prezidija Združenja za pospeševanje katoliške etike v Srednji Evropi, član Združenja nemških docentov filozofije ter urednik zbirke Theologie Ost-West.
Pučnikova plaketa se podeljuje osebnostim, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevale k razvoju demokracije v Sloveniji. Zato želimo prav o tej razsežnosti predanega delovanja dr. Juhanta povedati nekaj več.
Kot dolgoletni raziskovalec vrednostnih in idejnih temeljev slovenske družbe ter družbenih tokov v zadnjih sto letih je s posebno pozornostjo osvetljeval velik pomen Janeza Evangelista Kreka in Lamberta Ehrlicha.
V zadnjem obdobju se dr. Juhant z njemu lastno doslednostjo, vztrajnostjo, intelektualno ostrino in občutkom za zgodovinskost posveča veliki osebnosti dr. Lamberta Ehrlicha. Gre za pomembno delo, ki je premalo cenjeno in poznano, vendar smo prepričani, da je dr. Juhant v slovensko zavest in družbeno dinamiko na nevsiljiv, a prepričljiv način znova priklical monumentalno osebnost dr. Ehrlicha.
Komunistični umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha 26. maja 1942 je pomenil enega ključnih dogodkov v novejši slovenski zgodovini. Komunistična revolucija je slovenskemu narodu pretrgala korenine in nas pogreznila v moralni, socialno-gospodarski in politični nered, iz katerega se tudi v samostojni državi le počasi pobiramo.
Dr. Juhant vztraja kot dosleden zagovornik moralnih načel, ki izvirajo iz krščanskega etosa. Ob tem kot dolgoletni predsednik Združenja Ob lipi sprave poudarja nenadomestljivo potrebo in zavezo aktualnih političnih nosilcev oblasti, da v sodelovanju z institucijami civilne družbe dosežejo spravo.
Dr. Juhant je z veliko naklonjenostjo ovrednotil tudi film Davida Sipoša Exodus 1945 – Naša kri. Preprosto se je moralo zgoditi, da je ta umetniško prepričljiv, zelo človeški in ganljiv film, ki ga nekateri ocenjujejo kot »najbolj krščanski film vseh časov, posnet v Sloveniji«, vstopil v družbeni, duhovni in občestveni prostor slovenske nacije.
Dr. Juhant je pred leti kot član nacionalnega kurikularnega sveta za prenovo šolstva v Republiki Sloveniji vztrajal, da je v sodobnih izobraževalnih procesih vedno tudi prostor za religiologijo. Še več: mladi so zaradi upadanja čuta za vrednote v slovenski in evropski družbi odprti za to, da v šolskem procesu spoznajo tudi etične temelje in perspektive vsake družbe.
Dr. Juhant se kot filozofski antropolog — smeli bi reči tudi kot personalistični antropolog — vedno znova navdihuje pri Kantu. Po njem se sprašuje in tudi vse nas vedno znova sprašuje, kaj naj storim, da bom prispeval k občemu dobremu; ali pa, ali stalno iščem priložnosti, da bi v življenju naredili nekaj dobrega.
V Zboru za republiko, katerega dolgoletni član je tudi dr. Juhant, smo zato prepričani, da smo za prejemnika Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji predlagali pravo osebnost, zaslužnega profesorja dr. Janeza Juhanta.
V Ljubljani, 20. 2. 2026
prim. Janez Remškar, predsednik Zbora za republiko
