Novice 
Vprašanje škofu: Rožni venec med križevim potom?
Vprašanje bralca Ivana: »V naši prelepi Sloveniji je veliko v naravi postavljenih kapel in drugih obeležij, ki predstavljajo 14 postaj križevega pota. V nedavni preteklosti smo verniki, ki smo se organizirano udeležili križevega pota v postnem času, pri posamezni postaji molili in premišljevali o trpljenju našega odrešenika Jezusa Kristusa na veliki petek, med potjo od postaje do postaje pa molili rožni venec. V zadnjih letih pa duhovniki prepovedujejo molitev rožnega venca in zapovedujejo tiho osebno premišljevanje Jezusovega trpljenja, to velja za križev pot na Sv. Goro. Pri križevem potu na Mengore pa se med postajami moli molitev Oče naš in Zdrava Marija. Baje pobožnost križevega pota ni združljiva s pobožnostjo rožnega venca.«
Na vprašanje bralca odgovarja ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
Vir novice: druzina.si
Spoštovani gospod Ivan!
Vaše vprašanje je zelo primerno sedaj v postnem času, ko v cerkvah, kapelah in tudi ob kapelicah ob poti molimo križev pot. Križev pot lahko molimo sami zasebno ali skupaj z drugimi verniki. Omenili ste dve posebni možnosti za molitev križevega pota: na poti k svetogorski baziliki in na poti na Mengore. Podobnih poti s križi ali kapelicami, kjer so predstavljene postaje križevega pota, je še zelo veliko po Sloveniji. Ponekod posebej za skupno župnijsko ali dekanijsko molitev križevega pota postavijo primerna znamenja.
Ta znamenja, še posebej pa molitev ob postajah je izredno duhovno bogastvo Cerkve, bogastvo nas vseh. Postaje križevega pota nas povežejo z Jezusom, ki se je za nas daroval in nam s svojim križem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem podaril odrešenje. Posamezne skrivnosti Jezusovega trpljenja, ki jih srečamo na postajah križevega pota, nas najprej tesno povežejo z Jezusom. Skupaj z njim doživljamo njegovo trpljenje, različne situacije ter motrimo ljudi, ki jih je Jezus srečal na križevem potu. Skupaj z Jezusom gledamo na ljudi ob križevem potu in se zamislimo v njihovo življenje. Še posebej pa nas molitev križevega pota vabi, da se zaustavimo pri sebi, svojem odnosu do Jezusa, do različnih ljudi in do svojega lastnega sprejemanja trpljenja. Pri tej molitvi se lahko vsak od nas s svojim življenjem prepozna na križevem potu.
Običajno nam pri skupnem premišljevanju pomagajo besedila. Izberemo jih, da bi nam pomagala vživeti se v Jezusovo trpljenje, v trpljenje drugih ljudi in še posebej v lastno življenje. Ta besedila, ki jih molimo na križevem potu, nam pomagajo k premišljevanju, da se ne bi raztresli. Seveda pa lahko vsak posameznik s svojimi besedami in mislimi oblikuje to molitev; od napovedi postaje križevega pota do zaključnega vzklika ali molitve.
Gospod Ivan, če se poglobite v to čudovito molitev in v vse misli, ki se nam rodijo v srcu pri tej molitvi, boste sami ugotovili, da poleg tega ne morete moliti še rožnega venca. Tudi rožni venec je ustna in premišljevalna molitev, s katero premišljujemo skrivnosti Jezusovega življenja in sebe vključujemo v to Božje življenje. Vsaka molitev zase je čudovita in hkrati zahteva tudi našo notranjo zbranost.
Morda si lahko mislite, da bi besede rožnega venca med križevim potom samo zapolnile tisti kratki čas, ki nam je namenjen za tiho molitev in premislek o Jezusovem trpljenju in lastnem življenju. Tako bi človek sploh ne mogel občutiti ne besed križevega pota ne besed rožnega venca. Besed bi bilo veliko, malo pa bi bilo osebnega vstopa v skrivnosti. Lahko se spomnimo Jezusovega pouka o molitvi, ko je rekel, naj ljudje ne mislijo, da bodo uslišani zaradi mnogih besed (prim. Mt 6,7).
Zato se mi zdi zelo na mestu priporočilo duhovnikov ali voditeljev molitve križevega pota, da se človek ustavi ob teh skrivnostih in pusti besedam in mislim, da vstopijo vanj. Ni treba kar naprej izgovarjati besed, ki jih ne moremo premisliti. Ker sta obe molitvi zelo lepi in pomembni v kristjanovem življenju, namenimo vsaki posebej svoj čas in svoj prostor. Obe molitvi, vsako posebej, zelo priporočam!
