Exodus TV

Novice

27.5.2020

P. Patton ob ponovnem odprtju cerkva v Sveti deželi

26.5.2020

Pismo svetega očeta ob 25-letnici izida okrožnice Ut unum sint o ekumenizmu

26.5.2020

25 let okrožnice Janeza Pavla II. »Da bi bili eno«

25.5.2020

Laudato si’ – okrožnica, ki po pandemiji usmerja pogled v prihodnost

25.5.2020

Poslanica papeža Frančiška za 54. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2020

Več novic

Sv. Izidor Seviljski, škof in cerkveni učitelj, zavetnik interneta, neobvezni god

sveti_izidorIzidor je po času zadnji v vrsti latinskih cerkvenih očetov. S svojim bratom Leandrom, prednikom na seviljskem škofovskem sedežu, se je posebno odlikoval, ko je bilo treba arijanske Gote, ki so si podvrgli Španijo, prepojiti s katoliškim duhom. Ko je Izidor zgodaj izgubil starše, je prevzel skrb zanj Leander in ga poslal v samostansko šolo benediktincev. Spočetka je šolarju trda predla, nemara zaradi mirne narave. Poročila pripovedujejo, da je celo zbežal. Ko je tako na begu sedel pri nekem vodnjaku, je zapazil v kamnu precej globoko zarezo. Neka žena mu je razložila, da je to zarezo naredila vrv, s katero dvigajo vedro z vodo iz vodnjaka. Izidor si je iz tega povzel nauk, da bi vztrajno učenje tudi v njegovi duši zapustilo trajne sadove, in se je vrnil v šolo.

Ko je umrl brat, škof Leander, so za naslednika izvolili Izidorja. Kot škof je širil krščansko izobrazbo, pospeševal redovno življenje, zidal samostane in šole. Bil je velik govornik in je kot tak tudi nastopal na cerkvenih zborih.

Izidorjevi spisi nam odkrivajo izredno razgibanost in široko razgledanost velikega duha. V njih je strnil ne le miselno bogastvo krščanstva, marveč celotno znanje minulih stoletij. V duhovni zmedi tedanjih časov je Izidor kakor svetilnik pravovernosti. Njegov prijatelj škof Braulio je naštel sedemnajst njegovih del s pripombo, da je poleg teh še veliko drugih.

»Kdor hoče priti k Bogu, mora veliko moliti in prebirati duhovne knjige. Vsak napredek v dobrem je sad molitve in bogoljubnega branja« (sv. Izidor).

Deček, za katerega je sprva kazalo, da ne bo ravno nadarjen, je kasneje, po vztrajnem učenju, postal eden največjih velikanov duha in učenjakov ne samo svojega časa, pač pa tudi kasneje. Imenujejo ga kar »učitelj Španije«. Po smrti svojega brata Leandra je prevzel škofijo v Sevilji in jo modro vodil skoraj štiri desetletja. Bil je človek reda in discipline, poln očetovske dobrote in ljubezni. Zelo si je prizadeval za vzgojo duhovščine, imel pa je velik vpliv tudi na politično življenje. Ves čas je goreče ljubil svojo domovino in neutrudno deloval za blagor Cerkve v Španiji. Ustanavljal je šole in knjižnice za boljše izobraževanje, sklical je več sinod in koncilov (najbolj znani sta v Sevilji in Toledu). S svojim ogromnim znanjem in enciklopedičnim načinom pisanja je marsikatero delo iztrgal pozabi. Potem, ko je zaslutil, da se mu bliža smrt, se je nanjo dobro pripravil: predal je škofovska opravila, razdal svoje imetje in se zatekel v posvečeno samoto cerkve sv. Vincencija. Opravil je javno pokoro in vse prosil odpuščanja.


Ime:
Izhaja iz grškega imena Isidoros, ki je sestavljeno iz imena egiptovske boginje Isis, Izida in grške besede doron, dar. Zelo sorodno je ime Teodor, sestavljeno iz grških besed »bog« in »dar«.

Rodil se je    okoli leta 560 v Cartageni v Španiji, umrl pa    4. aprila 636 v Sevilji, prav tako v Španiji.

Družina:
Rodil se je v imenitni španski družini. Oče Severijan je imel grško-rimske korenine, bil je vojvoda, materi pa je bilo ime Teodora (tudi Teodozija). Poleg Izidorja sta imela še tri otroke: Leandra, Fulgencija in Florencijo. Vse štiri je Cerkev razglasila za svetnike.

Zavetnik:
Velja za španskega narodnega svetnika, je zavetnik računalnikarjev in računalnikov, interneta, šolarjev in študentov.

Upodobitve:
Večinoma ga upodabljajo v škofovskih oblačilih s knjigo in peresom v roki. Neka upodobitev ga kaže tudi, kako jaha na konju s križem v eni in z mečem v drugi roki.

Dogodki: Sprva se je v šoli precej težko učil. Ker se je bal kazni, je nekoč zbežal iz šole.

Čudež:
Dolgo časa je begal okrog, dokler ni utrujen sedel k nekemu vodnjaku. Tu je opazil v kamnu precej veliko zarezo. Neka žena mu je pojasnila, da je ta zareza v trdem kamnu od slabotne vrvi, s katero so dvigali vedro. Izidor se je ob tem opogumil in spoznal, da bo tudi sam le z vztrajnim učenjem lahko nekaj dosegel. Znan je bil po tem, da je čudežno ozdravljal bolnike, zato so ljudje radi prihajali k njemu po nauke. Ko se je nekoč vračal s potovanja, mu je prišla naproti tolikšna množica, da je do smrti pohodila neko ženo. Izidor pa je zanjo molil in žena je oživela in ozdravela.

Dela:
Regula monachorum (delo o samostanskem življenju), De viris illustribus liber (O slavni možeh), Chronica Maiora (o čudežih narave) in Zgodovina Gotov, Vandalov in Suevov, Etimologija (najobsežnejše delo, nekakšna univerzalna enciklopedija), Hispana (zbirka zakonov).

Goduje: 4. aprila.

vir:http://www.druzina.si

TRENUTNO NA TV



E-NOVICE

Prejemajte sveže novice v vaš nabiralnik. Naročite se na naše e-novice.

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Facebook
Twitter