V Vatikanu o družini: Cerkev je poklicana hoditi z družinami in skupaj z njimi oznanjati evangelij
V Vatikanu je od 7. do 14. oktobra 2026 potekalo mednarodno srečanje ob deseti obletnici apostolske spodbude papeža Frančiška Amoris laetitia (Radost ljubezni), z naslovom Deset let po Amoris laetitia: oznanjati evangelij z družinami danes. Srečanja, ki ga je sklical papež Leon XIV., so se udeležili predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta, voditelji vzhodnih katoliških Cerkva, zakonski pari in družine ter strokovnjaki za zakonsko in družinsko življenje. Slovenijo je zastopal novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference.
Namen srečanja je bil ovrednotiti desetletno pot uresničevanja apostolske spodbude Amoris laetitia, prisluhniti dejanskim življenjskim razmeram družin v različnih delih sveta ter skupaj razločevati, kako lahko Cerkev danes učinkoviteje spremlja družine in z njimi oznanja evangelij.
Srečanje je 7. oktobra v dvorani Pavla VI. odprl papež Leon XIV., ki je udeležence povabil k medsebojnemu poslušanju, razločevanju in nadaljevanju sinodalne poti Cerkve na področju zakona in družine.
Pričevanja družin in izmenjava pastoralnih izkušenj
Posebnost srečanja je bila dejavna navzočnost zakonskih parov in družin z različnih celin. Družine niso bile zgolj predmet razprav, temveč njihove neposredne sogovornice. S svojimi pričevanji so predstavile veselje in lepoto zakonskega ter družinskega življenja, pa tudi preizkušnje, stiske in konkretne izkušnje vere.
Program je vsak dan vključeval pričevanja družin, predstavitve primerov dobrih pastoralnih praks iz različnih krajevnih Cerkva ter prispevke strokovnjakov za družinska vprašanja. Škofje, kardinali in teologi so posamezne teme osvetljevali tudi z vidika Svetega pisma, cerkvenega nauka in pastoralnega poslanstva Cerkve.
Pomemben del srečanja so predstavljali pogovori v 16 manjših omizjih, v katerih so udeleženci iz različnih držav izmenjevali izkušnje in razmišljali o možnih pastoralnih usmeritvah. Razprave so potekale v sinodalnem duhu poslušanja, spoštljivega dialoga in skupnega razločevanja.
Pet osrednjih tem srečanja
Razprave so bile razdeljene na pet vsebinskih sklopov: družine danes, njihova lepota in izzivi; mladi in odkrivanje poklicanosti v zakon; zakonsko življenje in prva leta zakona; spremljanje družin v življenjskih težavah ter krščanske družine kot nosilke misijonskega poslanstva Cerkve.
Udeleženci so ugotavljali, da družina kljub številnim družbenim spremembam ostaja temeljni prostor ljubezni, življenja, vzgoje, solidarnosti in posredovanja vere. Hkrati se družine po svetu srečujejo z različnimi izzivi, med katerimi so gospodarska negotovost, krhkost odnosov, migracije, vojne, sekularizacija, demografske spremembe in vpliv digitalne kulture.
Posebna pozornost je bila namenjena mladim, ki si želijo pristne ljubezni in trajnih odnosov, vendar se pogosto težko odločajo za zakon. Poudarjena je bila potreba po celostni in dolgotrajni pripravi na zakonsko življenje ter po pričevanju zakoncev, ki s svojim življenjem kažejo lepoto krščanskega zakona.
Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se pastoralna skrb za zakonce ne sme končati s poroko. Zlasti v prvih letih zakona mladi pari potrebujejo podporo pri oblikovanju skupnega življenja, medsebojnem sporazumevanju, starševstvu in premagovanju različnih življenjskih preizkušenj.
Cerkev, ki sprejema, spremlja in vključuje
Eden osrednjih poudarkov srečanja je bilo vprašanje, kako spremljati družine in posameznike, ki živijo v zahtevnih ali krhkih življenjskih okoliščinah.
Udeleženci so poudarili, da je Cerkev poklicana k sprejemanju, poslušanju in osebnemu spremljanju vseh ljudi, tudi tistih, ki so doživeli razpad zakona, ločitev, razvezo ali druge težke družinske izkušnje.
Pastoralno spremljanje zahteva poznavanje konkretnih življenjskih okoliščin, spoštovanje dostojanstva vsakega človeka in potrpežljivo razločevanje. Ob zvestobi evangeliju in cerkvenemu nauku je treba iskati poti, ki ljudem omogočajo nadaljnjo rast v veri, odgovornosti in pripadnosti cerkvenemu občestvu.
Posebej je bilo poudarjeno, da se nihče ne bi smel čutiti vnaprej odrinjenega ali pozabljenega. Cerkev je poklicana biti blizu tudi ranjenim in krhkim družinam ter jim pomagati odkrivati možnosti za nadaljnjo življenjsko in duhovno pot.
Družine niso samo prejemnice pastorale, temveč nosilke evangelizacije
Pomembno sporočilo srečanja je bilo, da družine niso zgolj naslovnice pastoralne skrbi, ampak so same dejavni subjekti poslanstva Cerkve.
Družina je domača Cerkev, kjer se evangelij živi v vsakdanjih odnosih, medsebojni ljubezni, odpuščanju, vzgoji otrok, skrbi za starejše in solidarnosti z ljudmi v stiski. Prav s takšnim pričevanjem družine postajajo prve oznanjevalke evangelija.
Zato je treba družine bolj vključevati v življenje župnij in škofij, v pripravo mladih na zakon, spremljanje drugih družin, katehezo ter pastoralno načrtovanje.
Osrednje sporočilo razprav je bilo, da mora Cerkev vedno bolj prehajati od pastorale, ki je namenjena družinam, k pastorali, ki jo oblikuje in uresničuje skupaj z družinami. Pri tem imajo duhovniki, zakonci, starši, mladi in drugi člani cerkvenega občestva vsak svojo nenadomestljivo vlogo.
Spodbude za Cerkev na Slovenskem
Predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje je ob srečanju poudaril pomen izmenjave izkušenj med krajevnimi Cerkvami z različnih celin. Čeprav se družine srečujejo z različnimi kulturnimi in družbenimi okoliščinami, jih povezujejo podobna hrepenenja po ljubezni, pripadnosti, varnosti in trajnih odnosih.
Srečanje je pomembna spodbuda tudi za družinsko pastoralo v Sloveniji. Posebno pozornost bo treba nameniti povezovanju mladinske in družinske pastorale, pripravi na zakon, spremljanju mladoporočencev, podpori družinam v težavah ter krepitvi zakonskih skupin in manjših družinskih občestev.
Pomembno je tudi, da družine dobijo več prostora za dejavno sodelovanje pri pastoralnem načrtovanju in evangelizaciji. Njihove življenjske izkušnje in pričevanja so dragocen prispevek k prenovi cerkvenega življenja.
Zaključek srečanja
Srečanje se je zaključilo v sredo, 14. oktobra 2026. Zaključni dan je bil povezan s sveto mašo na Trgu svetega Petra, popoldanski del pa je bil namenjen skupni refleksiji, predstavitvi sinteze razprav in razmisleku o nadaljnjih korakih. Sklepno poročilo delovnega srečanja bo posredovano papežu, ki bo odločil, v kakšni obliki se objavi.
Papež Leon XIV. se zaradi okrevanja po operativnem posegu v rimski bolnišnici Gemelli ni mogel udeležiti zaključnega dela srečanja. Udeleženci so mu izrazili bližino in molitveno podporo.
Srečanje ob deseti obletnici Amoris laetitia je znova potrdilo, da je prihodnost družinske pastorale tesno povezana s sinodalnim načinom delovanja Cerkve: s poslušanjem, sprejemanjem, spremljanjem, razločevanjem in skupnim poslanstvom.
Cerkev ni poklicana samo oznanjati evangelija družinam, temveč ga oznanjati skupaj z njimi. Družine so namreč nenadomestljive nosilke vere, upanja in ljubezni ter pomembne sodelavke pri misijonskem poslanstvu Cerkve v sodobnem svetu.
vir: SŠK
V Vatikanu je od 7. do 14. oktobra 2026 potekalo mednarodno srečanje ob deseti obletnici apostolske spodbude papeža Frančiška Amoris laetitia (Radost ljubezni), z naslovom Deset let po Amoris laetitia: oznanjati evangelij z družinami danes. Srečanja, ki ga je sklical papež Leon XIV., so se udeležili predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta, voditelji vzhodnih katoliških Cerkva, zakonski pari in družine ter strokovnjaki za zakonsko in družinsko življenje. Slovenijo je zastopal novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference.
Namen srečanja je bil ovrednotiti desetletno pot uresničevanja apostolske spodbude Amoris laetitia, prisluhniti dejanskim življenjskim razmeram družin v različnih delih sveta ter skupaj razločevati, kako lahko Cerkev danes učinkoviteje spremlja družine in z njimi oznanja evangelij.
Srečanje je 7. oktobra v dvorani Pavla VI. odprl papež Leon XIV., ki je udeležence povabil k medsebojnemu poslušanju, razločevanju in nadaljevanju sinodalne poti Cerkve na področju zakona in družine.
Pričevanja družin in izmenjava pastoralnih izkušenj
Posebnost srečanja je bila dejavna navzočnost zakonskih parov in družin z različnih celin. Družine niso bile zgolj predmet razprav, temveč njihove neposredne sogovornice. S svojimi pričevanji so predstavile veselje in lepoto zakonskega ter družinskega življenja, pa tudi preizkušnje, stiske in konkretne izkušnje vere.
Program je vsak dan vključeval pričevanja družin, predstavitve primerov dobrih pastoralnih praks iz različnih krajevnih Cerkva ter prispevke strokovnjakov za družinska vprašanja. Škofje, kardinali in teologi so posamezne teme osvetljevali tudi z vidika Svetega pisma, cerkvenega nauka in pastoralnega poslanstva Cerkve.
Pomemben del srečanja so predstavljali pogovori v 16 manjših omizjih, v katerih so udeleženci iz različnih držav izmenjevali izkušnje in razmišljali o možnih pastoralnih usmeritvah. Razprave so potekale v sinodalnem duhu poslušanja, spoštljivega dialoga in skupnega razločevanja.
Pet osrednjih tem srečanja
Razprave so bile razdeljene na pet vsebinskih sklopov: družine danes, njihova lepota in izzivi; mladi in odkrivanje poklicanosti v zakon; zakonsko življenje in prva leta zakona; spremljanje družin v življenjskih težavah ter krščanske družine kot nosilke misijonskega poslanstva Cerkve.
Udeleženci so ugotavljali, da družina kljub številnim družbenim spremembam ostaja temeljni prostor ljubezni, življenja, vzgoje, solidarnosti in posredovanja vere. Hkrati se družine po svetu srečujejo z različnimi izzivi, med katerimi so gospodarska negotovost, krhkost odnosov, migracije, vojne, sekularizacija, demografske spremembe in vpliv digitalne kulture.
Posebna pozornost je bila namenjena mladim, ki si želijo pristne ljubezni in trajnih odnosov, vendar se pogosto težko odločajo za zakon. Poudarjena je bila potreba po celostni in dolgotrajni pripravi na zakonsko življenje ter po pričevanju zakoncev, ki s svojim življenjem kažejo lepoto krščanskega zakona.
Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se pastoralna skrb za zakonce ne sme končati s poroko. Zlasti v prvih letih zakona mladi pari potrebujejo podporo pri oblikovanju skupnega življenja, medsebojnem sporazumevanju, starševstvu in premagovanju različnih življenjskih preizkušenj.
Cerkev, ki sprejema, spremlja in vključuje
Eden osrednjih poudarkov srečanja je bilo vprašanje, kako spremljati družine in posameznike, ki živijo v zahtevnih ali krhkih življenjskih okoliščinah.
Udeleženci so poudarili, da je Cerkev poklicana k sprejemanju, poslušanju in osebnemu spremljanju vseh ljudi, tudi tistih, ki so doživeli razpad zakona, ločitev, razvezo ali druge težke družinske izkušnje.
Pastoralno spremljanje zahteva poznavanje konkretnih življenjskih okoliščin, spoštovanje dostojanstva vsakega človeka in potrpežljivo razločevanje. Ob zvestobi evangeliju in cerkvenemu nauku je treba iskati poti, ki ljudem omogočajo nadaljnjo rast v veri, odgovornosti in pripadnosti cerkvenemu občestvu.
Posebej je bilo poudarjeno, da se nihče ne bi smel čutiti vnaprej odrinjenega ali pozabljenega. Cerkev je poklicana biti blizu tudi ranjenim in krhkim družinam ter jim pomagati odkrivati možnosti za nadaljnjo življenjsko in duhovno pot.
Družine niso samo prejemnice pastorale, temveč nosilke evangelizacije
Pomembno sporočilo srečanja je bilo, da družine niso zgolj naslovnice pastoralne skrbi, ampak so same dejavni subjekti poslanstva Cerkve.
Družina je domača Cerkev, kjer se evangelij živi v vsakdanjih odnosih, medsebojni ljubezni, odpuščanju, vzgoji otrok, skrbi za starejše in solidarnosti z ljudmi v stiski. Prav s takšnim pričevanjem družine postajajo prve oznanjevalke evangelija.
Zato je treba družine bolj vključevati v življenje župnij in škofij, v pripravo mladih na zakon, spremljanje drugih družin, katehezo ter pastoralno načrtovanje.
Osrednje sporočilo razprav je bilo, da mora Cerkev vedno bolj prehajati od pastorale, ki je namenjena družinam, k pastorali, ki jo oblikuje in uresničuje skupaj z družinami. Pri tem imajo duhovniki, zakonci, starši, mladi in drugi člani cerkvenega občestva vsak svojo nenadomestljivo vlogo.
Spodbude za Cerkev na Slovenskem
Predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje je ob srečanju poudaril pomen izmenjave izkušenj med krajevnimi Cerkvami z različnih celin. Čeprav se družine srečujejo z različnimi kulturnimi in družbenimi okoliščinami, jih povezujejo podobna hrepenenja po ljubezni, pripadnosti, varnosti in trajnih odnosih.
Srečanje je pomembna spodbuda tudi za družinsko pastoralo v Sloveniji. Posebno pozornost bo treba nameniti povezovanju mladinske in družinske pastorale, pripravi na zakon, spremljanju mladoporočencev, podpori družinam v težavah ter krepitvi zakonskih skupin in manjših družinskih občestev.
Pomembno je tudi, da družine dobijo več prostora za dejavno sodelovanje pri pastoralnem načrtovanju in evangelizaciji. Njihove življenjske izkušnje in pričevanja so dragocen prispevek k prenovi cerkvenega življenja.
Zaključek srečanja
Srečanje se je zaključilo v sredo, 14. oktobra 2026. Zaključni dan je bil povezan s sveto mašo na Trgu svetega Petra, popoldanski del pa je bil namenjen skupni refleksiji, predstavitvi sinteze razprav in razmisleku o nadaljnjih korakih. Sklepno poročilo delovnega srečanja bo posredovano papežu, ki bo odločil, v kakšni obliki se objavi.
Papež Leon XIV. se zaradi okrevanja po operativnem posegu v rimski bolnišnici Gemelli ni mogel udeležiti zaključnega dela srečanja. Udeleženci so mu izrazili bližino in molitveno podporo.
Srečanje ob deseti obletnici Amoris laetitia je znova potrdilo, da je prihodnost družinske pastorale tesno povezana s sinodalnim načinom delovanja Cerkve: s poslušanjem, sprejemanjem, spremljanjem, razločevanjem in skupnim poslanstvom.
Cerkev ni poklicana samo oznanjati evangelija družinam, temveč ga oznanjati skupaj z njimi. Družine so namreč nenadomestljive nosilke vere, upanja in ljubezni ter pomembne sodelavke pri misijonskem poslanstvu Cerkve v sodobnem svetu.
vir: SŠK
Novice 
